Ameriške predsedniške volitve novembra 2020 se zdijo daleč, a ne za demokratske politike, ki resno razmišljajo o tem, da bi poskusili postati izzivalci predsednika Donalda Trumpa. Prvo od kar dvanajstih soočenj demokratskih predsedniških kandidatov bo namreč že čez šest mesecev, mudi pa se tudi zato, ker naj bi o kandidaturi resno razmišljalo več kot trideset demokratov, kar pomeni veliko konkurenco pri novačenju donatorjev, uglednih strategov in podpore. Biti pozen ne bo dobro. Številni potencialni kandidati tako že nekaj časa testirajo teren in svoje možnosti, v naslednjih nekaj mesecih pa je pričakovati najave odmevnih kandidatur. Edini vidnejši demokratski politik, ki jo je že razglasil, in to julija lani, je kongresnik iz Marylanda John Delaney.
Pohiteli so tudi anketarji. Praktično vse raziskave javnega mnenja med demokratskimi volilci trenutno kažejo največ podpore nekdanjemu podpredsedniku Joeju Bidnu. V nedavni anketi CNN je dobil 30 odstotkov glasov, drugi pa je bil s 14 odstotki glasov senator Bernie Sanders, ki je leta 2016 tekmo za predsedniško nominacijo demokratov v finišu izgubil proti Hillary Clinton. Noben od njiju še ni oznanil kandidature, imata pa oba veliko prednost, ker sta znani imeni in se jima ne mudi z začetkom kampanje tako kot politikom, ki so manj prepoznani.
Notranja trenja med demokrati
Demokratski volilci in stranka sama se bodo sicer znašli pred več dilemami, Biden in Sanders pa nekatere lepo ponazarjata. Ena večjih je, ali tako kot leta 2016 izvoliti sredinskega kandidata iz strankine elite, kakršen je Biden, ali pa bolj progresivnega oziroma levičarskega oziroma social(istič)nega kandidata, ki bi stranko pomaknil v levo. Sanders je kandidat te baže, a ne edini tak, ki resno razmišlja o kandidaturi. Med njimi so še še vsaj trije senatorji, Elizabeth Warren iz Massachusettsa, Sherrod Brown iz Ohia in Kamala Harris iz Kalifornije. Veliko izpostavljenih progresivnih kandidatov bi lahko škodilo obetom tega krila, zato obstajajo ideje, da bi vsaj senatorji med seboj izbrali kandidata in ga vsi podprli.
Tudi ta ideja je dokaz, da so razhajanja med sredinskimi in levimi demokrati res velika in da lahko notranje zelo oslabijo stranko. Sredinsko krilo levemu očita, da živi v oblakih in da njegovega programa ni mogoče spraviti v realnost. Levo krilo pa trdi, da je sredinsko zavozilo stranko in njene ideale, v dokaz pa ponujajo poraz Clintonove leta 2016. Iz njenih krogov medtem prihajajo mešani namigi o tem, ali bi se lahko celo znova podala v tekmo.
Vroči Beto O'Rourke
Nekaj gneče bi lahko bilo tudi v krogu bivšega predsednika Baracka Obame, h kateremu potencialni kandidati zdaj po tekočem krogu hodijo po nasvete. V njegov krog seveda sodi Biden, poleg njega se omenja mogoča kandidatura bivšega pravosodnega ministra Erica Holderja in še koga. Holder je eden tistih v stranki, ki trdijo, da je treba na Trumpov verbalno nasilni politični nastop odgovoriti v enaki meri. Michelle Obama je v kampanji leta 2016 znamenito dejala: »Ko oni udarjajo pod pasom, mi držimo glavo visoko.« Holder zdaj to pošilja na smetišče zgodovine, ko pravi: »Ne, ne. Ko oni udarjajo pod pasom, jih mi brcnemo.«
Vsi demokrati se s tem ne strinjajo, ker da Trumpu z njegovimi metodami ni mogoče do živega. Dilem pa imajo še več: naj spet poskusijo z žensko, s predstavnikom rasne manjšine ali morda z mladim kandidatom (Biden jim ima 76, Sanders 77)? Med mlajšimi je zdaj najbolj vroč kongresnik Beto O'Rourke (46), ki je bil na novembrskih volitvah za senat v konservativnem Teksasu presenetljivo blizu republikanskemu favoritu Tedu Cruzu. Mnogi ga spodbujajo, naj na tem rezultatu, četudi je šlo za poraz, gradi kampanjo – navsezadnje je uveljavljeni demokratski politik predsedniško tekmo nazadnje dobil daleč nazaj v prejšnjem stoletju, če ne štejemo drugega mandata. Spletni portal Politico je O'Rourka razglasil za enega od dveh demokratskih politikov, ki sta se letos uspela izrazito prebiti z obrobja med potencialno resne predsedniške kandidate. Kot drugo so izbrali senatorko iz Minnesote Amy Klobuchar, ki je slovenskih korenin in razmišlja o kandidaturi.
Med potencialnimi kandidati, ki so trenutno bolj izpostavljeni, gre omeniti senatorja iz New Jerseyja Coryja Bookerja, ki je bil v anketi CNN tretji s petimi odstotki glasov, župana Los Angelesa Erica Garcettija ter medijskega bogataša in bivšega newyorškega župana Michaela Bloomberga. Vrsta imen za njimi pa je še zelo dolga.
