Pred nekaj leti me je na predstavitvi ene od knjig Jožeta Pirjevca ustavil Ciril Zlobec. Pesnik, ki sem ga do tistega poletnega dne poznala zgolj prek njegove poezije in podatkov, ki smo jih o njem slišali v šoli in na fakulteti, me je ustavil, ker se je hotel prepričati, da sem iz mesa in krvi. Sonce je belo obleko namreč obsijalo tako, da je pomislil na duha, moje vprašanje, ali je morda mislil, da je ponj prišla smrt, pa ga je samo nasmejalo: »Odšli so vsi moji prijatelji, ostal sem zadnji.«

Odšli tudi najvztrajnejši

To poletje je v 94. letu starosti odšel tudi on in se tako pridružil preostali trojici, s katero je ustvaril znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih. Leto 2018 je vzelo tudi nekaj drugih upornih duš. Gledališki, televizijski, predvsem pa filmski igralec Demeter Bitenc, ki je še pri dobrih 90 letih užival v svoji cigari in viskiju, brez njega pa je minila malokatera družabna prireditev, je umrl v toliko filmih, da je svoje fiktivne smrti nehal šteti tudi sam, prava pa je prišla konec aprila, ko je bil star malo manj kot 96 let. Le približno dva tedna za njim je v 93. letu starosti odšel še oče Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika, pionir slovenskega stripa ter avtor slikanic in risank Miki Muster, junija pa smo se poslovili še od 94-letne igralke Štefke Drolc, ki je igrala do zadnjega diha, poslovila pa se je s filmom Vztrajanje Mihe Knifica.

Prej, kot smo pričakovali, pa so umrli gospodarstvenik, pilot in punker Matjaž Gantar, ki ga je v 55. letu premagal rak, ter najuspešnejša slovenska manekenka Anka Senčar in slikarka Metka Kraševec, ki sta dočakali 72 in 76 let, leto, preden bi dopolnila 80 let, pa je umrla tudi legendarna srbska igralka Milena Dravić. A za nikomer nekdanja Jugoslavija ni jokala tako, kot je jokala, ko je v 71. letu življenja dolgo bitko z rakom julija izgubil dalmatinski glasbenik Oliver Dragojević. Sprevod in pogreb, ki sta ju pripravila Split in Korčula, sta z Dragojevićevo glasbo, ki ni utihnila niti takrat, ko so ga ob spremstvu več sto čolnov in bark pospremili do zadnjega počivališča na Korčuli, povezala staro in mlado, njegove morsko obarvane pesmi pa so tiste dni preplavile radijske postaje.

Scenariji, kot je Zvezda je rojena

Medtem ko naših logov niso pretresale prezgodnje smrti znanih, ki niso več hoteli živeti, pa je bilo drugače po svetu. Tako smo osupnili, ko smo izvedeli, da se je 17 dni pred svojim 62. rojstnim dnem v hotelski sobi v Franciji med snemanjem oddaje za CNN obesil Anthony Bourdain, kuharski mojster in televizijska zvezda, ki je s svojimi kulinarično začinjenimi potovanji zbliževal različne kulture in razkrival, kje in kaj je najbolje jesti. Dovolj pa so imeli tudi 28-letni švedski DJ in producent Tim Berling, znan kot Avicii, ki se je smrtno ranil z razbito vinsko steklenico, modna oblikovalka Kate Spade, ki se je pri petinpetdesetih letih obesila v svojem stanovanju na Manhattnu, in 46-letna Dolores O’Riordan, pevka irske skupine Cranberries, ki se je omamljena od alkohola po nesreči utopila v kadi londonskega hotela, potem ko se je leta bojevala z različnimi demoni in odvisnostmi.

Filmski svet

Z vprašanjem, zakaj zvezdniki sami končujejo svoje življenje, se je letos ukvarjal tudi eden od oskarjevskih favoritov, film Zvezda je rojena, a pravi odgovor poznajo le sami, bolj pa so bile jasne nekatere druge smrti ljudi, ki smo jih radi poslušali in gledali. V filmskem svetu smo se tako konec novembra poslovili od 77-letnega italijanskega režiserja Bernarda Bertoluccija, režiserja Zadnjega kitajskega cesarja, ki je bil nagrajen z devetimi oskarji, in kontroverznega Zadnjega tanga v Parizu, ki ga je zaradi travmatizirane igralke Marie Schneider lovil še na stara leta. Že aprila pa je pri šestinosemdesetih letih umrl na Češkem rojeni filmar Miloš Forman, ki se ga bomo najbolj spomnili po Letu nad kukavičjim gnezdom, muzikalu Lasje in Amadeusu, čeprav je več mojstrovin posnel že pred prihodom v Ameriko, na primer Plavolaskine ljubezni in Gori, gospodična. Med igralci je v 83. letu septembra srce izdalo Burta Reynoldsa, ki je bil znan tako po svojih brkih kot po filmih Odrešitev, Smokey in bandit in Vroče noči, čeprav je sam kot svojega najljubšega izpostavljal Zaporniško dvorišče. V filmsko sfero po svoje spada tudi smrt 95-letnega Stana Leeja. Lee je bil stripar, a je kot oče Spider-Mana, Iron Mana, Mož X in drugih Marvelovih superjunakov pomembno prispeval ne samo k stripovski, ampak tudi filmski kulturi, saj so ti v zadnjem desetletju ali dveh doživeli pravo renesanso na velikem platnu, Lee pa se je filmu kot producent nato posvetil tudi sam.

Glasbeniki, kuharji, pisatelj in fizik

Med glasbeniki, ki so umrli naravne smrti, je najbolj odmevala smrt kraljice soula Arethe Franklin, ki je zaslovela v poznih 60. letih in pela na treh inavguracijah predsednikov. Glasbeno kariero, v kateri je pobrala 18 grammyjev ter izdala 42 studijskih albumov, na katerih so bile med drugih uspešnice Respect, A Natural Woman in Chain of Fools, je nadaljevala vse do marca, ko je zaradi zdravja odpovedala turnejo, avgusta pa se je pri šestinsedemdesetih letih poslovila. Mesec in pol za Ameriko pa je žalovala še Francija, kjer je obmolknil šansonjer, pisec pesmi in igralec Charles Aznavour ali francoski Frank Sinatra, ki je na turnejah po Franciji in ZDA spremljal slavno Edith Piaf, čeprav je veliko slavo dosegel tudi sam, in to tako s svojim jasnim glasom kot z več kot 1200 posnetimi pesmimi, ki jih je pel v devetih različnih jezikih.

Kulinarični svet je žaloval za dvema velikima imenoma francoske kuhinje. V začetku leta je v 92. letu starosti umrl utemeljitelj sodobne francoske kuhinje Paul Bocuse, ki so ga pri kulinaričnem vodniku Gault Millau že pred 30 leti proglasili za kuharskega mojstra stoletja, avgusta pa je pri triinsedemdesetih letih kuhalnico odložil še Joël Robuchon, ki je s svojimi restavracijami zbral največ Michelinovih zvezdic med kuharji, saj jih je na svojem vrhuncu imel kar 32, bolj kot po tem pa je bil znan po najboljšem krompirjevem pireju na svetu.

Leta pa ne gre zaokrožiti, ne da bi se spomnili priljubljenega črnohumornega finskega pisatelja Aarta Paasilinno, ki je v 76 letih svojega življenja napisal 35 knjig, od katerih so bile mnoge prevedene tudi v slovenščino, in Stephena Hawkinga, ki nam je, čeprav je bil skoraj vse svoje 76 let dolgo življenje obsojen na invalidski voziček, približal vesolje in njegove zakonitosti tako kot noben drug fizik pred njim.