Podatki, ki jih je zbral Statistični urad Republike Slovenije, kažejo, da se je decembra lani prodaja v trgovinah zvišala kar za 14 odstotkov od povprečne mesečne prodaje drugih mesecev. V prednovoletnem času se je najbolj povečala prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav ter živil, Slovenci pa kupujejo tudi več kozmetike in oblačil.
»Celotno vzdušje vpliva na nakupe ljudi. Trgovine se za ta čas še posebej intenzivno pripravljajo. Pomembno je katere izdelke pripravijo in kako jih predstavijo,« je povedala Mateja Videčnik, mag. psihologije in solastnica podjetja Talk Through. Poudarja, da so naša čustva glavno gonilo nakupov, zato lučke, žive barve, božična glasba in vonjave še dodatno spodbujajo odpiranje denarnic.
Na to pa vplivajo tudi popusti in akcije, ki se jih čez mesec december zgrne kar veliko. Vse to ljudem daje občutek, da je pravi čas za nakupovanje.
»V nas vzbujajo občutek, da bomo nekaj zamudili, da ne bomo izkoristili dobre ponudbe, da bomo zaradi tega prikrajšani in da ne bomo pripadali skupini«.
Videčnikova ljudem svetuje, da kakšno odločitev o nakupu darila prespijo, saj meni, da »ima noč svojo moč« in lahko pripelje do ugotovitve, da je kak nakup nepotreben. Pomembno pa je tudi, da ljudje preverijo različne ponudbe in si napišejo spisek ljudi, ki jih želijo obdariti.
Slovenci, v primerjavi z drugimi državami, varčni
Statistike kažejo, da smo Slovenci pri izbiri daril, kljub vsakoletnemu naraščanju prodaje v trgovinah varčni, vsaj v primerjavi z drugimi državami. Razlika med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil je bila v lanskem letu nižja samo na Hrvaškem. Čeprav smo za živila porabili 16,6 odstotkov več denarja kot lani, smo kljub temu pod evropskim povprečjem, ki znaša 17,9 odstotka. Videčnikova meni, da je to posledica preteklega obdobja gospodarske krize, ki je, vsaj pri deležu ljudi, pustilo nek pečat. »Spoznali so, da materialni svet nikakor ne osrečuje oziroma osrečuje na zelo kratek rok. Kar je najbolj pomembno in nas zares osreči so dobri odnosi in bližina drugih ljudi,« je dodala.
V povprečni prodaji glede na povprečno letno prodajo neživil v trgovinah pa vodijo Združene države Amerike, po katerih se naše trgovine zgledujejo tudi v različnih marketinških strategijah in praksah.
»Kot etnologinji mi je zanimivo pogledati od kod prihajajo ti zgledi in jasno je, da prihajajo iz Amerike. Veliko že večletnih ustaljenih praks, zdaj prihaja v Slovenijo in Evropo. Vse od valentinovega do črnega petka, pa popusti in razprodaje, ki so bile včasih le dvakrat letno« je povedala Mateja Habinc, etnologinja in docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Kljub vsemu pa Videčnikova slovenskega potrošnika vidi kot premišljenega, saj išče najugodnejše ponudbe in si pomaga s spletom.
V 17. stoletju prve smrečice z darili
In tako kot se spreminjajo navade nakupovanja se spreminja tudi običaj obdarovanja, ki sega že v rimske čase. Takrat so si ljudje podarjali predvsem med, sadeže in pečene kolačke, ki so predstavljali uspešno prihajajoče leto. V 17. stoletju so se pojavile prve smrečice, na katere so se obešala prva darila, konec 19. stoletja pa so Kitajci izumili ovijalni papir, s katerim darila zavijamo še danes.
Obdarovanje je zagotovo eden izmed načinov ohranjanja dobrih medsebojnih odnosov, a je pri tem bolj pomembna pozornost in medsebojna komunikacija, ne pa sama velikost in vrednost darila, ki ga nekomu podarimo. Obdarovanje včasih ni nujno povezano z naklonjenostjo do nekoga, saj »je večkrat zgolj neka obveza, darila pa že v svoji osnovi pomenijo zavezo. Večkrat se samo čutimo dolžne, da darilo vrnemo, če nam ga je nekdo prej podaril. V tem primeru gre samo za sledenje vedenju, ki ga določa družba,« je pojasnila Habinčeva.
Meni, da je božič je danes globalno gledano v veliko večji meri vpleten v potrošništvo kot pa v nek prevladujoč družbeni red. »Na to je zagotovo vplivala odločitev po drugi svetovni vojni, ki je cerkev kot institucijo ustavno ločila od države,« je dodala Habinčeva.
