Emmanuelu Macronu, Viktorju Orbanu in Aleksandru Vučiću je skupno vsaj to, da so bili minuli konec tedna vnovič tarča nezadovoljnih državljanov, ki so se odpravili na ulice Pariza, Budimpešte, Beograda in tudi drugih mest.
V Franciji se je v rumenih jopičih pokazalo 40.000 protestnikov, od tega 2000 v Parizu. Pred tednom dni jih je bilo po vsej državi 66.000, še prej več kot 100.000. Trend padanja udeležbe je očiten, vendar rumene jopiče še vedno podpira 70 odstotkov Francozov.
Njihov adut je tudi, da bo v naslednjih mesecih v uradih županov potekala javna razprava o njihovih zahtevah, tudi o uvedbi pogostih referendumov po švicarskem zgledu. Macron je sicer že deloma ugodil njihovi zahtevi po povečanju kupne moči, a kljub tej veliki zmagi hočejo nadaljevati proteste, med drugim bodo mnogi silvestrovali na cestnih krožiščih. S svojimi heterogenimi zahtevami bi proteste težko kar naenkrat končali, tudi zato, ker nimajo organizacijske strukture, programa in voditelja. A po anketah bi na evropskih volitvah maja 2019 dobili okoli 10 odstotkov glasov, če bi bili organizirani v stranko, kar je še en njihov adut. Kar 40 odstotkov rumenih jopičev sicer podpira Marine Le Pen, ki se ji, če ji ne bodo konkurenca, obeta že druga zmaga zapored na evropskih volitvah.
Madžari bodo nadaljevali po novem letu
Na Madžarskem medtem od 12. decembra potekajo demonstracije proti novemu zakonu, po katerem podjetja od zaposlenih lahko zahtevajo tudi po 400 nadur na leto, plačajo pa jih lahko šele po treh letih. Menda poskuša vlada s tem »suženjskim zakonom« pomagati zlasti nemških proizvajalcem avtomobilov, ki se pritožujejo zaradi pomanjkanja delovne sile. V petek se je tako v Budimpešti spet zbralo več tisoč protestnikov, nekaj dni prej pa 15.000, kar je sicer veliko manj kot lani, ko je 60.000 ljudi protestiralo proti ukrepom proti nevladnim organizacijam in Sorosevi univerzi. Vendar so sedanji protesti pomembni zaradi enotnosti opozicije ter zaradi povezovanja tistih, ki nasprotujejo vse večji samovolji in korupciji premierja Orbana, in množic delavcev, ki jih je omenjeni zakon neposredno prizadel. Dve tretjini Madžarov meni, da so protesti upravičeni, še vedno pa jih več kot polovica podpira Orbana. Oblasti demonstracije prikazujejo kot delo Georgea Sorosa, ameriškega milijarderja madžarskega rodu. Protesti naj bi se nadaljevali po 1. januarju, ko bo »suženjski zakon« začel veljati.
Srbi tretjič na ulice s sloganom, ki je odgovor Vučiću
V Beogradu pa se je po ocenah organizatorjev zbralo med 35.000 in 40.000 ljudi, ki so tretjo soboto zapored protestirali proti nasilju nad državljani, opozicijskimi politiki, novinarji in aktivisti ter proti oblasti predsednika Aleksandra Vučića. Tokratni shod je potekal pod sloganom Eden od petih milijonov. To je odgovor Vučiću, ki je po prvih protestih dejal, da ne bo v ničemer popuščal opoziciji in protestnikom, tudi če se jih na ulicah zbere pet milijonov, in da naj zmagajo na volitvah, če hočejo spremembe.
Zbrane je med drugim nagovoril novinar Milan Jovanović, ki so mu zažgali in uničili hišo, po njegovih navedbah zaradi pisanja o lokalni korupciji. Prejšnje demonstracije so potekale pod sloganom Stop krvavim srajcam, potem ko so v Kruševcu pretepli voditelja Levice Borka Stefanovića.
Protestniki so hodili po središču mesta in se ustavili pred poslopjem državne televizije, katere poročanje posebej kritizirajo. Tam so ustvarili »pet minut hrupa«. Incidentov ni bilo, nove demonstracije so napovedane za prihodnjo soboto. mš, ba
