Poleg startupov se v zadnjih letih osredotoča na podporo scaleupom – podjetjem, ki imajo deset ali več zaposlenih, vsaj milijon evrov letnega prometa in več kot 20-odstotno povprečno letno rast prometa v zadnjih treh letih. V Tehnološkem parku se je na nedavnem prvem dogodku TNT (Top n´ Tech) – eksplozija tehnologije – zbrala smetana že uveljavljenih slovenskih tehnoloških podjetij, ki rastejo. Ta so lahko zagonskim podjetjem in drugim, ki imajo podjetniško idejo, a je ne znajo izkoristiti, navdih, da je mogoče s pravo prodajo, oblikovanjem in marketingom prodreti tudi v svetovni vrh.
Zgled tistim, ki imajo potencial in ambicije
»Slovenija se, na kar smo pravzaprav zelo ponosni, ponaša z visoko kakovostjo življenja, ki je med najvišjimi vrednotami,« razloži dr. Jernej Pintar, graditelj skupnosti Tehnološkega parka Ljubljana. »Zgodi se, da neko podjetje odkloni tuji kapital za širitev, ker veliko damo na družino in prosti čas. Po eni strani je to fantastično, po drugi pa je past, ker se veliko podjetij ujame v strah pred rastjo, ki jim ubije ambicijo. Najprej je v podjetju nekaj ljudi, ki se med seboj vsi poznajo, potem pa jih je nenadoma dvajset in več in se ne poznajo več tako dobro. Navajeni so bili, da je bil vodja najboljši na vseh področjih, pravi 'terminator', ki je znal 'šravfati' tehnologijo, voditi finance, prodajati in še pometati zraven.«
Potem pride podjetje do točke, ko mora zgraditi ekipo, ki bo prevzela vajeti, kar je težko, ker so vsi navajeni na domačnost in psihološko pozicijo, ki so jo imeli. Prav dogodek, kot je TNT, ki bo postal stalnica, je tisti, kjer se bodo srečevala podjetja, ki jim je ta strah uspelo premostiti. »Če zbereš okoli sebe ekipo, ki je še močnejša od tebe, tudi ti postaneš dvakrat močnejši – opolnomoči te,« pravi dr. Pintar in doda, da se tega mnogi bojijo, zato si ne upajo skočiti z nekaj deset zaposlenih na višjo številko. Ko se zberejo tisti, ki imajo potencial in ambicije, vseeno pa imajo prižganih nekaj zavor, lahko drugim pokažejo, da rast ni taka težava. Edino tako je mogoče preživeti, drugače te pohodijo. Takšna srečanja zvišujejo ambicijo, sproščajo zavore in osvobajajo rast, obenem pa širijo dobro prakso, kako pritegniti dobre kadre in talente iz tujine, in kako se soočiti z napakami.«
Napake kot bavbav v omari
Seveda so tudi napake del poslovnega življenja, vendar se o njih ogromno slovenskih podjetij boji govoriti. V zahodnem poslovnem svetu je povsem običajno, da podjetja že pri pripravi načrta povedo, da se lahko stvari zasučejo drugače, kot so predvidevali. »Pri nas pa je domala kriminal, če ga ne zadeneš,« je kritičen dr. Jernej Pintar. »V veliko podjetjih se o napakah sploh ne pogovarjajo. Le peščica je tistih, kjer je pogovor o njih nekaj običajnega. Ko pride do te točke, se kultura podjetja spremeni – napak nihče več ne skriva, zato se iz njih učijo in jih ne ponavljajo. Najpomembnejše je, da se jih takrat nehamo bati. Podjetja, ki imajo prestrašene kadre, so rigidna in počasna, in ko pride do 'požara', ga nihče ne gasi. Le podjetje, ki se zaveda težave in jo rešuje, je konkurenčno na globalnem trgu, za razliko od tistega, kjer so napake še vedno bavbav v omari.«
