Ime Fedor Konjuhov je poznavalcem avantur in raziskovalnih odprav dobro znano. Ruski pustolovec je izvedel nekatere od najdrznejših ekspedicij zadnjih desetletij. V letu s toplozračnim balonom okoli planeta je postavil hitrostni rekord (11 dni, 4 ure in 20 minut), preveslal je Atlantski in Tihi ocean, dvakrat je uspel priti na vrh Everesta, seveda je preplezal tudi najvišje vrhove vseh sedmih celin, trikrat je sam objadral svet, s smučmi je prehodil pot tako do severnega kot do južnega tečaja in se udeležil najdaljše tekme s pasjimi vpregami Iditarod na Aljaski. Njegov najnovejši projekt bi lahko bil daleč najnevarnejši doslej, in če mu uspe, bo njegov dosežek res zavidljiv.
6. decembra je Konjuhov začel s poskusom, da sam, brez zunanje podpore, prevesla pot koli sveta po južni polobli. Odrinil je iz mesta Dunedin na Novi Zelandiji in zaveslal proti vzhodu v upanju, da mu bo uspelo na poti proti Cape Hornu, najnižji točki Južne Amerike, prečkati Južno (Antarktično) morje. To bo prva nadzorna točka na drznem veslaškem potovanju, ki ga želi Konjuhov izpeljati v treh etapah in dokončati leta 2020. Če bo uspel s prečkanjem južnega oceana proti rtu Horn, bo decembra prihodnje leto odveslal iz Južne Amerike proti Avstraliji in potem končal potovanje z veslanjem iz Avstralije in z vrnitvijo na Novo Zelandijo, kjer je začel svojo avanturo.
Viharni vetrovi, divji valovi
Akros, čoln, s katerim vesla Konjuhov, je najsodobnejši veslaški oceanski stroj. Na njem je sistem za razsoljevanje, ki lahko na dan iz morske vode pridela 30 litrov sveže pitne vode. V trupu ima spravljenih več kot 900 zamrznjenih suhih obrokov. Opremljen je z visokotehnološkimi navigacijskimi in satelitskimi komunikacijskimi sistemi, ki se napajajo preko vgrajenih sončnih panelov. Vse to Rusu mogoča neodvisnost na odprtem morju do 160 dni, kolikor sklepa, da bo potreboval za prvo etapo, veslanje do Južne Amerike.
Trenutno se Konjuhov približuje zahodni polobli (ničelnemu oziroma 180. poldnevniku). To bo eden njegovih prvih mejnikov, saj se mora že od začetka veslanja precej truditi, da usmerja Akros, kolikor je le mogoče v začrtani smeri. Močni vetrovi in viharno morje so že preizkusili Rusov čoln, čeprav poroča, da uspešno nadzira pogoje. Resni preizkušnji je doživel že sredi prejšnjega tedna, ko se je znašel v prvi od dveh napovedanih neviht, in konec tedna, ko se je moral prebiti skozi še močnejšo nevihto. Viharni vetrovi s hitrostjo 50 vozlov (več kot 100 km/h) so ustvarili 8 do 10 metrov visoke valove. Nevihte bodo na Južnem morju za Konjuhova ena največjih ovir. Ta del sveta slovi po turbulentnih in silnih vetrovih, ki so že neštetokrat pomendrali sanje mornarjev tudi v večjih plovilih. V začetku decembra je v Južnem morju obtičala jadralka Susie Goodall, ki se je udeležila regate Golden Globe Race. Orkanski veter je zlomil jadro na njeni jadrnici in jo prevrnil. Jadralko je rešila najbližja tovorna ladja.
Konjuhov se bo moral spopasti z enakimi pogoji, čeprav bo zaradi majhnosti svojega čolna v majhni prednosti. Ko bo prečil datumsko mejo oziroma 180. poldnevnik, mu bodo najbližja človeška bitja astronavti na Mednarodni vesoljski postaji, ki je od Zemlje oddaljena približno 360 kilometrov. V tem divjem in odmaknjenem delu sveta ima torej Rus zelo malo prostora za napako.
