Okoli četrtina vlade oziroma devet vladnih agencij z več sto tisoč zaposlenimi je ob polnoči po lokalnem času ostala brez financiranja, saj v petek Bela hiša in kongresni voditelji demokratov in republikancev niso uspeli doseči dogovora o predlogu zakona o nadaljevanju proračunskega financiranja dela agencij zvezne vlade do 8. februarja, ki ga je senat soglasno sprejel v četrtek zvečer.
Trump vztraja pri zahtevi po vključitvi sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki mu demokrati odločno nasprotujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je že tretje letošnje zaprtje vlade in ni jasno, koliko časa bo trajalo. Trump je v petek zvečer izrazil upanje, da ne bo trajalo dolgo, potem ko je pred tem zatrdil, da je pripravljen na dolgo zaprtje. To pomeni, da bo okoli 800.000 zveznih uslužbencev v času pred božičnimi prazniki moralo oditi na dopust ali delati brez plačila.
Oba domova kongresa sta z delom končala v petek zvečer ne da bi dosegli dogovor, s katerim bi preprečili zaprtje. Znova naj bi se sestala danes opoldne po lokalnem času.
Okoli tri četrtine vlade, med njimi obrambno in zdravstveno ministrstvo, ima zagotovljeno financiranje do konca septembra 2019. Četrtina pa od danes financiranja nima zagotovljenega, med njimi vesoljska agencija Nasa, ministrstvo za domovinsko varnost, ki varuje meje, pa tudi pravosodno in kmetijsko ministrstvo. Večina ključnih varnostnih področij bo delovala, a negotovost glede financiranje je v prestolnici pustila občutek kaosa, kar se odraža tudi na borzah. Newyorške borze so tako v petek zaključile v rdečih številkah, indeksa Dow Jones in Nasdaq pa sta padla najnižje od leta 2008.
Vrhovno sodišče zavrnilo Trumpov ukrep proti priseljencem
Vrhovno sodišče ZDA je v petek tesno, s pet proti štiri, zavrnilo namero vlade predsednika Donalda Trumpa, da zanika pravico do azila vsem, ki so vstopili v ZDA mimo uradnega mejnega prehoda. Proti Trumpu je z bolniške postelje glasovala Ruth Bader Ginsburg, z liberalci pa je bil tudi predsednik sodišča John Roberts. Trumpova vlada se je novembra odločila, da bo zanikala pravico do azila vsem, ki jih ujamejo pri vstopu v ZDA mimo uradnih mejnih prehodov. Izraz nezakonito prečkanje meje pri tem ni ustrezen, saj ameriška zakonodaja določa, da lahko vsakdo zaprosi za azil kjerkoli, ne glede na to, kako je prišel v ZDA oziroma tudi, če še ni v ZDA.
O prošnji potem odločajo sodišča, ki večino prošenj zavrnejo kot neutemeljene. Trumpova vlada pa je hotela iti dlje z utemeljitvijo, da želi razbremeniti sodišča. Sodišča nižje stopnje so namero razglasile za neustavno in nezakonito, brez bolne Ruth Bader Ginsburg in Johna Robertsa, ki ga je na položaj imenoval republikanec George Bush mlajši, pa bi vrhovno sodišče pritrdilo Trumpu.
S konservativnim jedrom sodišča, ki ga tvorijo Clarence Thomas, Samuel Alito in Neil Gorsuch, je za glasoval tudi novinec Brett Kavanaugh. To sicer ni prva odločitev vrhovnega sodišča, pri kateri se je Roberts postavil na stran bolj liberalnih sodnikov. Ameriški liberalci zato upajo, da bo v prihodnje prevzel vsaj vlogo jezička na tehtnici, kot jo je imel Kavanaughov predhodnik Anthony Kennedy.
