Ob pametnih napravah vse neumnejši

Res je. Elektronska pošta je bila na primer sprva namenjena hitrejšemu sporazumevanju, danes pa je predvsem nadloga s kupom sporočil, med katerimi je treba prebrati zrnje od plev. Pomembnih, uporabnih sporočil je v tem informacijskem kupu vse manj. Tehnologije, ki naj bi naše domove napravile pametnejše – od pralnih in pomivalnih strojev do termostatov, stikal s senzorji premikanja in drugih –, dejansko kognitivno preobremenjujejo ljudi. Ti morajo naprave najprej spoznati, prebrati navodila, potem pa se ves čas učiti, kako jih lahko smiselno uporabljajo. Ker je pametnih naprav v domovih vse več, se ljudje v interakciji z njimi počutijo vse neumnejši in nevešči. Postajajo podaljški tehnologij, namesto da bi bilo nasprotno. Nisem tehnološki analfabet, a vseeno ne znam povsem izrabiti »prepametnega« fotoaparata s šestnajstimi tipkami in z zaslonom na dotik. Tudi termostata po več kot šestih letih, odkar smo ga kupili, ne znam pravilno nastaviti. In celo daljinskega upravljalnika za pametni televizor, ki ga ima mama, ne znam uporabljati, ona pa tudi ne. To niti ni čudno, saj ima skoraj 50 gumbov na sprednji strani in še enkrat toliko na zadnji.

Zdi se mi, da smo dosegli vrh kognitivne obremenitve z digitalnimi pripomočki. Opažam, da se ljudje želijo vse bolj odklopiti od telefonov, računalnikov, pametnih ur in drugih naprav. Vse pogosteje posegajo po analognih rešitvah, ki so marsikdaj »pametnejše« in bolj smiselne kot digitalne. V tujini prirejajo delavnice in tabore za digitalno detoksifikacijo, na katerih morajo ljudje pri vhodu pustiti svoje naprave in preživeti nekaj ur ali celo dni brez njih. To lahko vodi v podobno mučno abstinenčno krizo kot pri odvisnikih od drog. Ljudje so pripravljeni plačevati za programe, s katerimi se lahko odklopijo od interneta in s katerimi jim aplikacije na telefonih preoblikujejo v bolj sive, puste in posledično manj privlačne. Očitno je nov trend, da smo pripravljeni investirati v digitalni odklop namesto priklop.

Za začetek je koristno, da navade, povezane z digitalnimi tehnologijami, ozavestimo in začnemo spremljati, koliko časa zapravimo za brskanje po spletu in omrežjih ter za pogledovanje na telefon. Ljudje v kreativnih poklicih skoraj dve tretjini delovnega časa zapravijo za nesmiselno brkljanje po informacijah. Različni tehnološki motilci – opomniki, klici in prihajajoča pošta – nenehno prekinjajo našo zbranost, zaradi česar se ne moremo več poglobiti v delo. Cal Newport, avtor knjige Globoko delo, priporoča, da vnaprej določimo termine, ko bomo dosledno odklopljeni. Za začetek lahko poskusimo z uro odklopa in zbranega dela na dan, kar postopoma podaljšujemo. Za učinkovitejše delo so koristni tudi odklopi v naravi, a seveda brez telefona. Nihče ni tako nepogrešljiv, da si ne bi mogel privoščiti ure ali dveh neodzivnosti in miru.