Za okoli 80 metrov okrasitve v vatikanski baziliki svetega Petra, ki jo ob božičnih praznikih obišče na tisoče ljudi z vsega sveta, tudi letos, kot je že v navadi, skrbita Slovenca. Strokovnjaka za floristiko z Biotehniškega centra Naklo Sabina Šegula in Peter Ribič sta se na pot podala včeraj, danes pa se je začelo njuno delo, ki ga morata dokončati do ponedeljka, 24. decembra, popoldne. Pomagalo jima bo okoli deset tamkajšnjih vrtnarjev, sama pa bosta, kot je tudi že običaj, edina tujca s tovrstnimi nalogami.

Tokrat drugačna okrasitev, kot je v navadi

»Že letos za veliko noč – za ta praznik baziliko v Vatikanu okrašujeva od leta 2011 – sva dobila namig, da naj sama predlagava božični dizajn okrasitve. Predloge in skice sem poslala v Vatikan in odgovorili so, da jim je moj predlog všeč, čeprav je nekoliko drugačen od božične okrasitve preteklih let,« opisuje Šegulova.

»Tokrat pri okraševanju Vatikana zato ne bomo uporabljali toliko različnih materialov kot doslej. Zdi se mi, da je v baziliki veliko lepše, če je različnih materialov manj in jih združuješ po skupinah. Bolj enotna dekoracija je po mojem mnenju veliko lepša, zato sem vesela, da na primer v njej ne bo več šlajerja v briljantini,« dodaja. Rdečo barvo, ki simbolizira ljubezen, bodo v okrasitvi predstavljale vrtnice in ileks oziroma božje drevce. Pozlata, simbol bogastva in pričakovanja, bo po besedah floristke na evkaliptusu, veje iglavcev pa bodo poskrbele za barvo življenja – zeleno. Dekoracijo bodo krasili tudi storži iglavcev, ki upodabljajo trdnost.

»Vsako leto prav veliko manevrskega prostora ni. Prostor, kamor aranžmaje postavljamo, je omejen, tudi barve in materiali morajo biti v skladu s tradicijo,« pravi Ribič, ki poudarja, da je za oba strokovnjaka okraševanje tako pomembnega prostora, kot je bazilika svetega Petra v Vatikanu, velika čast. V božičnem času okrasita tudi balkon, kar je po njegovem zanju še dodaten privilegij. »Poslanico papeža s tega balkona si na božični dan vsako leto ogleda ogromno ljudi in v cvetličarskem smislu to zagotovo predstavlja jagodni izbor,« je navdušen Ribič. Dodaja, da s sodelavko tako vidita tudi skrite kotičke Vatikana, do katerih zgolj kot turista ne bi imela dostopa.

Najprej sta bila samo opazovalca

Svoje delo dvakrat na leto, za veliko noč in za božič, Slovenca v Vatikanu opravita prostovoljno in zanj nista plačana, za pot do tja in nazaj pa si v zadnjem času pomagata z donacijami. »Že sedmo leto prihajava v Vatikan in s tamkajšnjimi vrtnarji smo se že spoprijateljili. Vzeli so naju za svoja, čeprav jezikovne prepreke še vedno obstajajo,« pripoveduje Ribič in poudarja, da je ključno vlogo za njuno častno in odmevno delo odigralo slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu, ki vsakič znova uredi vse dokumente in dovoljenja.

A takšno zaupanje sta si morala zgraditi, se začetkov njunega udejstvovanja v Vatikanu spominja Šegulova. »S sodelavcem Petrom Ribičem sva želela le videti, kako poteka praznična okrasitev trga pred vatikansko baziliko svetega Petra. Kolega je pisal na veleposlaništvo pri Svetem sedežu in povabili so naju v Vatikan. Tja nisva smela sama, pripeljali so naju z diplomatskim vozilom. Bila sva brez svojega orodja, saj bi naju lahko obtožili, da prenašava hladno orožje,« se spominja. Pri okraševanju trga sta opazovala italijanske floriste, ki so bili za razliko od nizozemskih bolj odprti in sproščeni.

»Nisva želela samo opazovati, kako delajo. Posodili so nama orodje in nama pripravili material ter dejali, naj ponavljava za njimi. Bila sva mnogo hitrejša od njih.« Potem so ju opremili z dodatnim materialom in merami. »Ugotovila sva, da so nama v delo zaupali okrasitev glavnega oltarja v baziliki. Sploh nisva mogla verjeti,« se spominja dni pred veliko nočjo leta 2011, ko se je njuno delo v Vatikanu začelo. Da se bo nadaljevalo s tako prestižnimi nalogami, kot je velikonočno in božično okraševanje Vatikana, si takrat nista niti mislila, priznava Šegulova.