»Otrokom je treba omogočiti razmišljanje zunaj okvirjev in ne obrnjeno,« poudarja Dušan Olaj, generalni direktor in lastnik podjetja Duol. »Ko učitelj otrokom postavi vprašanje, naj počaka, da mu nanj odgovorijo, ne pa, da sam odgovarja na svoja vprašanja.«
Matija Torlak iz Digital School dodaja, da so danes ključne veščine sodelovanje, raziskovanje in spodbujanje sprememb ter da bi morala biti napaka v učnem procesu dobrodošla.
Šahovska strategija in taktika
Posel je vse bolj nepredvidljiv; probleme težko vnaprej načrtujemo. Zato je zelo pomembno, da se otroci in mladi, ki bodo jutri podjetniki ali zaposleni v podjetjih, že danes naučijo vzorca reševanja izzivov, predvsem nepričakovanih, pravi Olaj.
»Osebno prisegam na šah,« je konkreten Olaj. Zakaj? Po njegovem mnenju šah otroka že zgodaj nauči razmišljanja. Nauči ga ločevanja med strategijo in taktiko. Pri tej strateški igri so pomembni potrpežljivost, previdnost in razumevanje, da ni vse odvisno zgolj od njega. Predvsem pa šah otroka nauči sprejemati odločitve in potegniti poteze.
Šola računalniških znanj in sodelovanja
Znanja, ki bi jih morali otroci spoznavati, so učenje osnov programiranja in spoznavanje z osnovami financ in podjetništva, pravi Torlak. »Z robotizacijo in vpeljavo umetne inteligence bodo delovna mesta v prihodnosti drugačna. Zaposleni, ki bodo imeli kompetence in znanje programskih jezikov ter bodo razumeli delovanje računalnika, bodo lahko uspešno soustvarjali delovno okolje in dosegali cilje.«
Za spoznavanje in učenje programiranja so na voljo prilagojeni računalniški programi logičnega razmišljanja in osnov programiranja za otroke. Dovolj so računalniške učilnice, ki jih imajo šole. Je pa treba ustrezno usposobiti učitelje, da bo otroke in mladostnike pravilno vodili in motivirali, poudarja Torlak. A če ne znamo pravilno sodelovati, komunicirati in delovati v timih, so tudi programiranje oziroma računalniška znanja malo uporabna.
Temeljne, trajne kompetence
Tehnološki napredek in hitre spremembe na trgu dela zahtevajo ustrezno fleksibilnost izobraževalnega sistema, se strinjajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Po eni strani mora biti dovolj odziven na razvoj ter spremembe na trgu dela, po drugi pa mora zagotoviti temeljne kompetence, ki veljajo na daljši rok in niso odvisne zgolj od trenutnih razmer. »V tem trenutku skupaj z delodajalci pripravljamo strategijo veščin, ki so ključne za prilagodljivost in sprejemanje sprememb, ki jih zahtevajo trg dela in delodajalci,« pravijo na MIZŠ.
V posameznem srednješolskem izobraževalnem programu je na nacionalni ravni določenih približno 80 odstotkov vsebine programa, pojasnjujejo na MIZŠ, razliko pa v skladu s poklicnim standardom določijo šole v sodelovanju s socialnimi partnerji in lokalnim okoljem. S tem se odpira prostor za zadovoljevanje specifičnih izobraževalnih potreb gospodarstva in regionalnega okolja. Podobno je tudi na ravni višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja. Za boljše vključevanje mladih na trg dela MIZŠ vzpostavlja tudi sistematično spremljanje zaposljivosti diplomantov, kar bo v pomoč visokošolskim zavodom pri samoevalvaciji in prilagajanju študijskih programov potrebam gospodarstva in negospodarstva.
