Antoniu Gramsciju se pripisuje misel, da so prelomni časi, ko se poslavlja staro, novo pa še ni rojeno, časi nestabilnosti in kriz. Kot čas, ki ga živimo. Ko Evropa pospešeno izgublja težišče – nemški »schwerpunkt« oziroma anglosaški »center of gravity«. Brez težišča ne vemo natančno, kje smo, niti ne moremo določiti smeri, kam gremo. Jedrna Evropa je (bila) v resnici evropsko težišče, ki pred našimi očmi razpada in se spreminja v nekaj novega, še neprepoznavnega. Kot da sanjamo včerajšnje sanje. Zato, ko delamo inventuro starega in razmišljamo o novem, odhajajoče leto doživljamo kot annus horribilis – grozno leto, ob novem pa se sprašujemo quo vadis – kam plovemo. Morda bi z manj drame lahko zaključili, da smo preživeli (še eno) dinamično, vendar, kar zadeva nas, relativno normalno leto. Kaj smo se iz njega naučili, kar bi veljalo upoštevati v naslednjem?
(Foto: Reuters)
Prioritete
Na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije na začetku leta je bila glavna, vseobvladujoča tema implementacija arbitra...