Šlo je za konec nekajmesečne birokratske drame, ki ima zdaj povsem človeško nadaljevanje v eni od kalifornijskih bolnišnic in za katero lahko zapišemo, da bo kljub neizbežnemu tragičnemu koncu ostala zapisana kot zmaga humanosti. Pred tem je završalo v družbenih omrežjih: uradniki ameriške imigracijske službe in State Departmenta so prejeli tisoče elektronskih sporočil in tudi depeše več kongresnikov, odločilno vlogo pa je odigral neprofitni civilnodružbeni svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) s sedežem v Washingtonu, in sicer v bitki z neživljenjskim razumevanjem Trumpovega neživljenjskega odloka, ki prebivalcem določenih (muslimanskih) držav generalno onemogoča prihod v ZDA. Ta odlok je bil povod za suhoparno zavrnitev vize materi dveletnega Abdullaha Hassana, da se od neozdravljivo bolnega otroka poslovi, preden zdravniki izključijo naprave, ki ga ohranjajo pri življenju. Mali Abdullah se je ameriškemu očetu, 22-letnemu Aliju, in jemenski državljanki Šaimi Swileh rodil s hudo možgansko okvaro in posledično motno dihanja. Pred tremi meseci je družina živela v Egiptu, tja se je umaknila pred jemensko vojno, Ali pa je v upanju, da bodo sinu morda lahko pomagali ameriški zdravniki, lahko prišel v ZDA. Šaima vize zaradi Trumpovega odloka, ki državljanom Severne Koreje, Libije, Somalije, Sirije, Jemna in Venezuele prepoveduje potovanja v ZDA, ni dobila. Tiskovni predstavnik State Departmenta Robert Palladino je potem, ko se je ameriška javnost nad nehumano zavrnitvijo matere, da se dostojno poslovi od sina – za katerega so ameriški zdravniki ugotovili, da mu ni pomoči – že močno zgražala, dejal, da so roke njihovih uradnikov zvezane. »Res gre za žalosten primer in naše misli so z družino, a moram dodati, da ravnamo v skladu z imigracijsko zakonodajo in odloki,« je bil odločen Palladino, a je nad odloki, hvala bogu, vseeno prevladalo še nekaj človečnosti in mladi Šaimi skupaj z Alijem omogočilo, da se poslovita od svojega sina Abdullaha.