Kakšna bo v prihodnosti revizija sobivanja Velike Britanije z Evropsko unijo, ne glede na sporazumno ali enostransko ločitev, lahko le ugibamo. Sliko britanskega okoriščanja z Indijo pa je plastično izrisala indijska ekonomistka z oxfordskim doktoratom Utsa Patnaik, ki je na koncu izračunala, da je kolonialna gospodarica v letih od 1765 do 1938 Indijo osušila za današnjih 45.000 milijard dolarjev oziroma za več, kot znaša 17-kratnik sedanjega britanskega BDP. Prva drenaža je bila sila enostavna. Ko je Britanska vzhodnoindijska družba prevzela nadzor nad podcelino in uvedla monopol nad indijsko trgovino, je začela pobirati davke in te prihodke porabljati za nakup indijskega blaga za britanske potrebe. Ker pobiralci davkov in kupci blaga le niso bili isti, Indijcem ni bilo jasno, da s svojim denarjem plačujejo Britancem prodano blago. Ko pa je kraja postala preveč očitna in se je dobro stoletje kasneje monopol Britanske vzhodnoindijske družbe zlomil, si je London zagotovil, da so vsa plačila Indijcem za izvoženo blago do konca kolonizacije končala pri njem z izdajo vrednostnic v izključni domeni britanske krone – plačljivih z zlatom in srebrom – za katere so potem indijski prodajalci dobili rupije iz njihovih davkov. Utsa Patnaik v pravkar objavljeni študiji pri Columbia University Press prepričljivo zavrne mnenje dobre polovice Britancev v anketi YouGov, da je britanski kolonializem kolonijam prinašal koristi. Britanija ni razvijala Indije, ampak je Indija razvijala Britanijo. Na oceno, kako je z EU, pa še čakamo.
Britanci kot Danajci
Brexitska saga v srži vsebuje domeno, da je članstvo Otoka v Evropski uniji zanj breme, da so koristi od tega imeli le drugi. Združeno kraljestvo, v katerem svoj čas sonce ni nikoli zašlo, ima že od nekdaj svojstven pogled na svet, v katerem je bil celo njegov kronski kolonialni dragulj zanj breme, za katerega so drago plačevali, da je ohranjal vsaj malo sijaja, preden jim je spolzel iz rok in ga še zdaj tareta revščina in korupcija.