Kar vprašajte še, je rekla. Ker vprašanj se je nabralo, novinarjev pa tudi. Ilka Štuhec je po dveh zmagah v Val Gardeni dodobra napolnila konferenčno sobo pod Pohorjem. Tudi ob pol devetih zjutraj. Šampionka.
Ko je bilo po poškodbi levega kolena najhuje, je le za dve ali tri sekunde pomislila, da bi smuči vrgla v kot. Zdaj je znova ikonično nasmejana in, kar je trenutno njena najbolj uporabljena beseda, sproščena. Čeprav sama ve, da je to lažje reči kot narediti. »Sproščenost je res nekaj, kar moraš iskati. Sliši se preprosto, ampak je daleč od tega. Takoj po prihodu v Evropo so stres, mraz in utrujenost od potovanja prišli za mano. Nisem več stala na startu z mislijo, da moram zmagati. Vem, česa sem sposobna, in uživam. Ko prečkam ciljno črto, itak je, kar je.«
In je bilo. Na smuku in superveleslalomu v Val Gardeni je Štuhčeva zmagala. Osmič in devetič v karieri. Vrnitev v Kanadi sprva še ni prinesla želenega rezultata, četudi jo je hrabrilo, da se v 21 mesecih njene odsotnosti ni veliko spremenilo. Prej se je spremenila sama. »Če nič drugega, sem dve leti starejša.« Kar obenem pomeni, da je imela tudi višje ambicije. »Glede na to, da nisem tekmovala, sem si zastavila visoke cilje. Mogoče malo preveč za začetek, zato sem bila tudi malo potrta. S tem nahrbtnikom ne morem smučati in sem vesela, da sem ga uspela tako hitro odložiti. Nato sem smučala in uživala.«
Še lovi podrobnosti
O nahrbtniku, ki ga je nosila v Lake Louisu in St. Moritzu, odložila pa v Val Gardeni, je danes večkrat govorila. »Razlika je, ali si rečem, da moram zmagati ali da moram le dobro smučati. Če si rečem prvo, potem s tem nahrbtnikom nisem sproščena, če ga nimam, pa je možno marsikaj.« Ko je padlo daljše vprašanje, da kljub zmagama še v bistvu ni sestavila popolne vožnje, je kar sama vskočila. »To je dejstvo. Še vedno lovim detajle, ampak če si hiter, se napake lažje dogajajo, ker se stvari odvijajo hitreje. Na treningu smuka sem odpeljala idealno linijo, na tekmi pa se je vožnja dogajala drugače. Ko si na idealni liniji, dejansko veš, da si počasen.« Štuhčeva poudarja, kako pomembna je zmožnost improvizacije ob napakah, čeprav meni, da je kljub igri stotink v superveleslalomu imela še nekaj manevrskega prostora.
Se strinja, da se največji šampioni poberejo ravno takrat, ko je najtežje? »Pri poškodbah gre za to, koliko je kdo močan v glavi. Nikogar nisem iskala za navdih. Vedela sem, da smučati nisem pozabila, da se moram sprostiti in da bo vse prišlo samo od sebe.«
O Zlati lisici še razmišljajo
Trenerja Gregorja Koštomaja (ne)usodne napake ne skrbijo. »Takšno je življenje, vsi delamo napake. Predvsem sproščenost in osredotočenost na progo, izvedbo, samozavest, ki jo je dobila s številko ena na prvem treningu z res odlično vožnjo, so potrditev nekega dobrega smučanja s treningov. Ko uživaš v smučanju, mora priti tudi rezultat.« Da bi takšne rezultate dosegali še naprej, se bodo držali zastavljenega ritma. Izpustili bodo vsaj dva veleslaloma in raje počakali do St. Antona, kjer bo 12. januarja smuk, dan pozneje pa superveleslalom. Tudi veleslalom v Kronplatzu bodo najbrž izpustili. »Po tekmah hitrih disciplin je nato februarja na vrsti Maribor, za katerega se še vedno nismo povsem odločili, ali bomo nastopili, a do tja je še kar nekaj časa. Treniramo pa tudi veleslalom.«
