Najprej so se v začetku decembra oglasili družinski zdravniki iz mariborskega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, pozneje so se jim s svojimi pismi pridružili še brežiški, celjski in gorenjski kolegi ter združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Vsi se pritožujejo, da so že več let preobremenjeni, kar je stresno za njih in za paciente ter potencialno tudi nevarno. »Zdravniki zahtevamo ukrepe,« so pozvali celjski zdravniki, »v nasprotnem primeru z vso odgovornostjo opozarjamo, da sledi kolaps sistema.«

Zaradi slabih razmer se mladi že dlje časa ne odločajo za specializacije na teh področjih, delo pa zavračajo tudi zdravniki, ki so za to že usposobljeni, pravijo predstavniki zdravnikov primarne ravni. To se kaže v tem, da razpisana delovna mesta ostanejo nezasedena, hkrati pa je, nekoliko paradoksalno, način financiranja tak, da nove zaposlitve prinesejo relativno manj denarja, pojasnjujejo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč zdravstvenemu domu plača glede na povprečno število pacientov, ki jih imajo zdravniki v zdravstvenem domu, novi zdravniki pa povprečje znižujejo, ker še nimajo opredeljenih pacientov.

Fakin presenečen

Minister za zdravje Samo Fakin je v torek na novinarski konferenci dejal, da je presenečen nad uporabo besede kolaps. »Povečali smo ekipo splošne medicine za polovico,« je dejal in naštel, da se je v zadnjih treh letih primarno zdravstvo okrepilo z zdravniki, fizioterapevti in drugim osebjem ter da so zdravstveni domovi razbremenjeni zaradi referenčnih ambulant, urgentnih centrov ter obnovljivega recepta. »Podatki kažejo, da število obiskov pri zdravniku zadnjih nekaj let pada in da imajo za prvi in kontrolni pregled trinajst minut časa,« je dejal.

»Kar pišejo zdravniki, niso nove stvari,« je dejala državna sekretarka Pia Vračko, »na ministrstvu se zelo dobro zavedamo tega stanja. Vsi smo na isti strani, vendar moramo do cilja priti s konkretnimi ukrepi.« Navedla je, da se bo sistem financiranja spremenil in da bo razbremenitev prišla prek tesnejšega sodelovanja med primarno in sekundarno ravnijo zdravstva. Vendar bo po njenem problem rešen šele, ko bodo našli in odpravili razloge, zaradi katerih se mladi ne odločajo dovolj pogosto za specializacijo iz družinske medicine in pediatrije. »Želimo zmanjšati število opredeljenih pacientov, saj sodobna obravnava zahteva več časa za pacienta,« je povedala, a opozorila, da je treba narediti zaposlitev bolj privlačno ter nato izobraziti nove zdravnike, kar se ne bo zgodilo čez noč. »Do takrat pa ne moremo sprejeti tega, da obstoječe ekipe ne bi sprejemale pacientov, ki še nimajo izbranega zdravnika,« je opozorila. Za neprivlačnost poklica so odgovorni tudi zdravniki, ki so tem delovnim mestom naredili precej negativne promocije, je dejala.

Naj se minister seznani s stanjem na terenu

»Ob izjavah ministra je treba pogledati tudi realno stanje,« pravi predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. Sredstva za zdravstvo se res povečujejo, vendar izdatki za primarno raven po njegovem rastejo veliko počasneje od gospodarske rasti in od potreb. Kot opozarjajo tudi drugi, se prebivalstvo stara, zdravstvena problematika postaja vse kompleksnejša, zaradi neenakosti ter drugih družbenih razmer pa so tako telesne kot duševne bolezni pogostejše pri vse več ljudeh vseh starosti.

Muževič je iz odzivov ministrstva razumel, da deluje po logiki, če ne gre na silo, vzemi večje kladivo. Na ministrstvu naj bi razmišljali o tem, da bi zdravnike prisilili, naj sprejmejo nove paciente, čeprav imajo opredeljenih pacientov že toliko, kot je še strokovno dopustno, pravi Muževič. Hkrati naj bi mlade usmerjali v deficitarne specializacije ter povišali stroške za izobraževanje, ki jih mora zdravnik vrniti, če odide v tujino. Vzrok vseh težav, pravi Muževič, so slabe delovne razmere, ki pa jih ministrstvo ne naslavlja, zato težav ne bo rešilo. »Verjamem, da bomo zdravniki še naprej delali po najboljših močeh, vendar se bo sistem kljub temu razgradil, sam od sebe,« pravi.

Fakina zato vabi, da obišče nekaj zdravstvenih domov in se seznani s stanjem na terenu. »Namesto tega se zanaša na podatke zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki niso popolni,« pravi in pojasnjuje, da so podatki pomanjkljivi, ker zdravniki nimajo časa zabeležiti prav vsega, kar naredijo. »Če bi, bi zmanjkalo časa za paciente,« pojasnjuje.

Pia Vračko se je v torek odzvala tudi na očitke, da so družinski zdravniki preveč obremenjeni z administracijo, in izrazila pripravljenost, da to breme zmanjša. »Vendar moramo najprej ugotoviti, kaj sploh lahko naredimo. Rešitve niso tako enostavne,« je dejala.