Prepoved uporabe besede probiotik na živilih je posledica tolmačenja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da že sama beseda probiotik predstavlja zdravstveno trditev. Slovenija se je tako priključila državam, kjer so prepoved besede probiotik na živilih že uveljavili.
EU je leta 2006 z uredbo uredila uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih. Zakonodaja je bistveno zaostrila pogoje za uporabo zdravstvenih trditev, tako na živilih kot na prehranskih dopolnilih. Zakonodaja je vplivala tudi na označevanje, oglaševanje in predstavljanje probiotikov, saj zanje ni bila odobrena nobena zdravstvena trditev. To je pomenilo, da v praksi proizvajalci niso več smeli uporabljati trditev, ki bi tovrstne bakterije povezovale z (možnimi) vplivi na zdravje.
Ukrep je veljal v vseh državah članicah EU, vendar so bili pristopi držav pri tolmačenju trditve »vsebuje probiotične bakterije« oziroma »probiotik« (brez navajanja ugodnega vpliva na zdravje) različni: v nekaterih državah so takšno trditev interpretirali kot (nedovoljeno) zdravstveno trditev, v nekaterih pa kot prehransko trditev, ki je bila dovoljena ob izpolnjevanju določenih pogojev, na primer z navajanjem konkretnega seva in količine bakterij in z doseganjem dogovorjene minimalne količine živih bakterij. Tak pristop je bil doslej v uporabi tudi v Sloveniji, zato so bili jogurti in prehranska dopolnila lahko označeni z besedo probiotik.
To prakso je, kot rečeno, prekinila Uprava RS za varno hrano. Pojasnili so, da zaradi pomena izraza probiotik ta predstavlja zdravstveno trditev. Zdravstvena trditev je tudi navedba »vsebuje probiotik« ali podobna navedba, ki napeljuje, da izdelek vsebuje snov, ki lahko ugodno vpliva na zdravje. Tovrstne trditve morajo biti namreč pred uporabo na živilih odobrene po postopku, kot ga predpisuje evropska uredba. Takšne odobritve pa doslej še ni bilo, zato te trditve na živilih ni mogoče uporabljati.
Uredba v praksi še ni v celoti zaživela
Evropska uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je v letu 2006 poenotila uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev v evropski skupnosti. Postopek odobritve novih zdravstvenih trditev je dokaj zapleten. Zelo zapletena je bila tudi implementacija zakonodaje, kar potrjuje dejstvo, da nekateri deli zakonodaje v praksi še niso udejanjeni.
Takšna je na primer uporaba zdravstvenih trditev za rastline in rastlinske dele, pa tudi do omejevanja uporabe zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo še ni prišlo, ugotavljajo na Inštitutu za nutricionistiko. Opazili so tudi razlike v interpretaciji nekaterih splošnih trditev, na primer probiotik, zaradi česar so bile tovrstne trditve v nekaterih državah mogoče, v drugih pa ne, so na Inštitutu za nutricionistiko zapisali v sporočilu za javnost. lo
