Uporabniki spleta z oviranostmi, kot so invalidi, a tudi čedalje več starejših, potrebujejo za suvereno uporabo spleta različne tehnične in vsebinske prilagoditve, so ob svetovnem dnevu človekovih pravic poudarili udeleženci omizja, ki so ga pripravili v zavodu Beletrina, kjer se že vrsto let ukvarjajo tudi s spletno dostopnostjo ranljivih skupin.
Poudarili so, da se tega zaveda tudi država. Ta je maja letos po evropski direktivi sprejela zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki zavezuje vse javne organe k ustrezni ureditvi svojih spletišč in mobilnih aplikacij. Spletne strani morajo biti razumljive in kompatibilne s pripomočki, na primer bralniki zaslona, ter narejene tako, da jih lahko uporabljajo tudi vse skupine uporabnikov z oviranostmi, zahteva zakon.
Ker pa žal ubira pri tem praksa vse več stranpoti, v Beletrini skupaj s 15 podpisniki javnega pisma pozivajo vse javne organe k doslednemu spoštovanju zakona in prilagoditvi spletnih strani za vse, ne le določene skupine ljudi z omejitvami.
»Pol leta po sprejetju zakona lahko med več kot 200 slovenskimi občinami na prste ene roke preštejemo tiste, ki imajo spletne strani vsaj nekoliko bolj dostopne. In čeprav so določene občine invalidom prijazne, to zaenkrat velja zlasti v polju fizične dostopnosti,« je pojasnila Maša Malovrh, vodja sektorja Insajder pri zavodu Beletrina.
Po njenem mnenju je ključnega pomena to, da prilagoditve spletišč niso izključujoče, kar pomeni, da če omogočajo dostopnost gluhim in naglušnim, jo morajo tudi slepim in slabovidnim ter osebam z drugimi oblikami oviranosti. Poudarila je še, da je treba dostopnost spletišč po vzpostavitvi tudi vzdrževati, kar je bistveno za omogočanje trajnostne uporabnosti ter za socialno vključenost ljudi z oviranostmi.
Splet je poln ovir
»Spletna dostopnost je za nas velika priložnost, saj nam omogoča samostojnost in povezanost z okolico. A je zaradi hitrega razvoja splet postal poln ovir, ki jih nekdo, ki nima te izkušnje, ne more opaziti,« je opozoril Mitja Čander, direktor Beletrine, ki se tudi sam sooča z invalidnostjo. »Predstavljajte si reklame, ki butnejo v nekoga, ki ima težave s koncentracijo; velik problem so velikosti ikone; predstavljajte si, kako naj se slabovidni prebijejo skozi prepisovanje grafičnih podob umetelno narisanih črk, ki jih banka postavi pred vrata varnosti njihovih spletnih računov…« našteva Čander. Kot pravi, je splet pred 15 leti omogočal neke dodatne dejavnosti, danes pa je ultimativen, saj brez njega ni več mogoče delovati. A se pri urejanju prilagoditev po njegovih opažanjih žal pogosto srečujemo z ignoranco in preveliko lahkotnostjo odločitev odločevalcev – četudi za prilagoditve niso potrebna velika sredstva in četudi zakon jasno zahteva, da se spletišča prilagodijo strokovno in v skladu z jasnimi standardi, ne le za slepe in gluhe, temveč za vse oviranosti. Jasne so tudi sankcije za neizvajanje zakona.
»Zavedati se moramo, da pri urejanju dostopnosti ne gre za dobrodelnost in miloščino k zakonu zavezanih javnih organov, temveč problematika zahteva resno in strokovno obravnavo,« je še dejal Čander. Dodal je, da spletna dostopnost ni pomembna le za osebe z invalidnostmi, saj se z oviranostmi srečujejo tudi na primer starejši. »V starajoči se družbi postaja ta populacija čedalje številnejša in pomembna, poleg tega bodo starejši v prihodnje vse bolj računalniško pismeni, zato bodo prilagoditve tudi zanje še kako pomembne,« je poudaril Čander. Kot je povedala Malovrhova, raziskave kažejo, da prilagoditve dostopnosti kar za 60 odstotkov izboljšajo uporabniško izkušnjo tudi za vsakega povprečnega spletnega uporabnika.
Gibalno ovirani potrebujejo večje ikone
»Potem ko se je dostopnost grajenega okolja za invalide že zelo izboljšala, je čas, da se to stori tudi v virtualnem okolju,« je poudaril Miha Kosi, strokovni sodelavec Društva invalidov Slovenije. Študenti so populacija, ki se vsak dan srečuje z uporabo spleta, saj je brez tega danes nemogoče študirati. Se pa tudi študentje srečujejo z različnimi invalidnostmi, zaradi česar potrebujejo univerzalne prilagoditve. Gibalno oviranim, ki jih je največ, povzroča težave že uporaba miške. Zato potrebujejo na primer večje ikone, je jasen Miha Kosi.
»Naša organizacija ima ustrezno urejeno spletno platformo, na kateri so vse vsebine opremljene s tolmačem ali podnapisi. Prav tako je urejen portal nacionalne televizije dostopno.si, kar nam zelo olajša komunikacijo in razumevanje sporočil. Tudi nekatere strani javne uprave so že ustrezno opremljene, na primer ministrstva za javno upravo, varuha človekovih pravic, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za finance. Pogosto pa naletimo na težave zaradi težko razumljivih uradnih obrazcev, za kar bi potrebovali tolmačenje v znakovnem jeziku,« je poudaril strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič.
