Da ne bo noben tak posvet o svobodi govora in sovražnem govoru, ki ga je pred dnevi sklical Pahor, prinesel posebnih zaključkov, mi je bilo jasno že prej. Če polovica povabljenih zastopa eno, druga polovica pa drugo, stopicamo na mestu, se vrtimo v krogu, kakor to znamo tudi pri drugih problemih, ki nas pestijo. (Morda je samo Pahorju prinesel lažno dobri občutek?) Ni mi pa jasno, da se niti pomembna pravnika ne znata poenotiti v svojih izjavah. Boštjan M. Zupančič trdi, da »sovražni govor ni pravni pojem«, njegov kolega Avbelj pa, da je »sovražni govor pravni pojem, ne obstaja pa v sociološkem smislu«. Tudi ne razumem nove »domislice« profesorja in diplomiranega gradbenega inženirja Žiga Turka: »Svoboda govora za fašiste naredi manj škode kot nesvoboda, ki jo kontrolirajo fašisti.« Jo vi?
Imamo različne človekove pravice. Če imamo med njimi na eni strani svobodo izražanja, na drugi pa dejstvo, da je »protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«, in dejstvo, da »ima vsak pravico do osebnega dostojanstva in varnosti», potem se mi zdi čisto vseeno, ali govorimo o zlorabah svobode izražanja ali pa temu rečemo sovražni govor. Saj gre za ista dejanja, mar ne? In ni mi jasno, zakaj se tega (skoraj) ne da kazensko preganjati, čeprav je menda, kot so spet odločno zatrjevali, zakonodaja primerno urejena. Očitno je vse odvisno od tožilcev in sodnikov ter njihove razlage 297. člena kazenskega zakonika. (Zdi se, da ministri ne bodo v zakonodajo nič posegali). Lahko pričakujemo, da bodo kdaj pozdravili svojo disleksijo?
Še nekaj me muči. Ne gre mi v glavo, da lahko branijo človekove pravice (beri svobodo izražanja) vseh tistih, ki širijo sovražni govor, prizadetih, ki se večinoma sami ne morejo braniti, pa ne slišijo in ne vidijo. Strpni smo do nestrpnih. Motijo me tudi posplošitve v smislu: »Vsi uporabljajo sovražni govor, levi in desni.« (Tudi premier Šarec je v intervjuju to izrekel.) S tem se izogneš reči »bobu bob« in sovražni kritiki desnih. Samo malo je treba slediti medijem in lahko jasno vidiš, kdo ga (vsaj veliko več in pogosteje) seje. Za to ni potrebne nobene posebne statistike.
Polona Jamnik, Bled
