Moški iz zgornje Vipavske doline je spolno zlorabljal tri nečakinje in njihovo prijateljico. Stare so bile med šest in devet let. Po poročanju Primorskih novic so 50-letnika pred dnevi na novogoriškem okrožnem sodišču obsodili na zaporno kazen treh let in pol. Dejanja je priznal še pred začetkom sojenja in s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. V priporu je bil od letošnjega aprila, štiri deklice pa naj bi večkrat spolno nadlegoval že od leta 2016.

Po poročanju časopisa so moškega prijeli konec aprila, vse od takrat je bil v priporu. Oškodovane deklice so bile štiri, stare pa naj bi bile od šest do devet let. Ko so deklice o vedenju moškega povedale staršem, so ti ukrepali in njegova dejanja prijavili pristojnim službam. Storilec po njihovih podatkih prej še ni bil kazensko obravnavan.

V zapor za 23 let

To ni prvi primer spolnega napada strica na nečakinje. Lani so na ljubljanskem okrožnem sodišču na leto in tri mesece zapora obsodili moškega, ki je otipaval šestletno nečakinjo. Obtoženi je vse očitke zavračal, a sodišče je verjelo verodostojnemu pričanju dekleta in v sodbi zapisalo, da je prestopil meje zdravega sorodstvenega odnosa, zlorabil nečakinjino zaupanje in svoj položaj ter jo zlorabil, pri čemer se je dobro zavedal, kaj počne.

Po podatkih statističnega urada je bilo med letoma 2014 in 2017 zaradi spolnega napada na otroka obsojenih 28 polnoletnih storilcev. Polovica jih je bila obsojena na pogojno zaporno kazen, polovica pa jih kazen prestaja v zaporu. Najdaljšo, 23 let dolgo zaporno kazen za spolno zlorabo pastork prestaja moški iz okolice Sevnice, ki je dve osnovnošolski deklici, hčeri svoje partnerice, spolno trpinčil več let. Leta 2016 je sodnik na koprskem okrožnem sodišču nekdanjega trenerja piranske akrobatske skupine Flip zaradi 30 kršitev spolne nedotakljivosti enajstim deklicam, mlajšim od 15 let, obsodil na osem let zaporne kazni. Pred tem je bil na 20-letno zaporno kazen obsojen Ptujčan, ki je doma več let zlorabljal tri hčere, z eno pa imel tudi otroka.

Sorodniki in prijatelji

Vrhovno državno tožilstvo v lanskem letnem poročilu ugotavlja, da so bili storilci tega kaznivega dejanja moški vseh starosti, najpogosteje družinsko povezani, otrokovi sorodniki, prijatelji staršev ter bližnji znanci ali osebe, ki so jim otroci zaupani, žrtve pa skoraj vedno deklice. Državna tožilstva lani niso zaznala, da bi bilo teh kaznivih dejanj kaj manj kot v preteklih letih. »To gre delno pripisati slabši ozaveščenosti otrok glede nedovoljenosti ravnanj, opustitvi zaščite drugega od staršev oziroma bližnjega sorodnika, ki se mu otrok izpove, ter neprijetnim občutkom žrtev,« ugotavljajo na vrhovnem državnem tožilstvu.