Voditelji v več zahodnih prestolnicah in v Izraelu, predvsem pa sirski Kurdi, so se danes kritično odzvali na sredino odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo iz severovzhodne Sirije umaknil vseh 2000 ameriških vojakov specialcev, s čimer bo spremenil dosedanje razmerje sil v regiji. Nasprotniki ZDA, kot sta Rusija in Iran, pa so zadovoljni.
Umik naj bi se že začel, končal pa se bo čez mesec dni. Na twitterju je ameriški predsednik svojo odločitev utemeljil z besedami: »V Siriji smo premagali Islamsko državo (IS), ki je edini razlog, da smo tam. Čas je, da gremo domov… Mar ZDA hočejo biti policist na Bližnjem vzhodu, ko za to ne dobimo nič, žrtvujemo življenja in milijarde dolarjev za zaščito drugih, ki povečini niti ne cenijo, kar počnemo?« Po njegovem ne bi smel biti nihče presenečen, ker je že med predvolilno kampanjo napovedoval umik, ko bo IS poražena. Dejal je še, da so ZDA opravljale delo Sirije, Rusije in Irana, ki so »lokalni sovražniki IS«, in da nič več noče, da se ameriški vojaki vračajo v krstah.
Še nekaj dni je kazalo drugače
Kurdske milice so s pomočjo ameriških specialcev ravno prejšnji teden zavzele mestece Hajin, še zadnji kraj, ki je bil ob meji Sirije z Irakom v dolini reke Evfrat v rokah IS. Toda še vedno je na vzhodu Sirije več tisoč pripadnikov IS – v poročilu ameriške vlade izpred pol leta navajajo številko 14.000. Še prejšnji teden je Brett McGurk, posebni odposlanec Bele hiše za mednarodno koalicijo v vojni proti IS, dejal, da bi morali »Američani po porazu IS ostati na terenu, vse dokler ne bomo povsem prepričani, da je ta poraz trajen«. Podobno je še dva dni pred Trumpovo odločitvijo posebni ameriški odposlanec za Sirijo James Jeffrey zavrnil možnost, da bi se ameriški specialci kmalu umaknili iz Sirije. Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa je septembra kot argument proti umiku iz Sirije navedel prisotnost iranskih vojakov in prostovoljcev v Siriji. Vendar je očitno obveljalo stališče predsednika.
Kurdi prepuščeni sebi?
V zahodnih prestolnicah se z umikom ameriških specialcev iz Sirije in z verjetnim hkratnim končanjem ameriških letalskih napadov na IS ne strinjajo. Francozi so napovedali, da v Siriji ostajajo, Nemci in Britanci so se oddaljili od ocene, da je IS poražena. Zanimivo je tudi, da se je Pentagon na Trumpovo odločitev odzval s sporočilom, da se vojna proti IS še ni končala. Tudi več pomembnih republikanskih kongresnikov, med njimi nekateri blizu Trumpu, so proti. »Predsedniku bi rad neposredno povedal: to je velika napaka. IS omogočate, da si spet postavi oporišča. Ni še premagana,« je dejal Lindsay Graham.
Ne gre pa samo za IS. Poslanstvo ameriških specialcev je bilo tudi, da zgolj s svojo prisotnostjo branijo kurdski severovzhod pred Turčijo, ki je ravnokar napovedala svojo tretjo ofenzivo na severu Sirije proti Kurdom, pa tudi pred silami režima Bašarja Al Asada in njegovimi zavezniki Iranci.
Prav Kurdi so bili v prvih vrstah v boju proti IS in zavezniki Američanov, Trump pa jih zdaj, ko so opravili to nalogo, pušča na cedilu. Turčija jih ima namreč za podaljšano roko svojih kurdskih upornikov, ki so zanjo teroristi. Še v ponedeljek se je predsednik Recep Tayyip Erdogan hvalil, da ima od sedaj zeleno luč Washingtona za to, da turška vojska prežene »teroristične skupine vzhodno od Evfrata«. To naj bi mu po telefonu zagotovil Trump.
Iz Kremlja besede strinjanja
Očitno je, da Trump nima strategije glede Sirije. Sicer so bile ZDA že času predsednika Baracka Obame pasivne, kar je omogočilo Rusiji, da je jeseni 2015 začela vojaško posredovanje, s pomočjo katerega se je že skoraj povsem poraženi Al Asad opomogel, zdaj pa celo zmagal v sirski državljanski vojni. Putin, ki je prisotnost ameriških vojakov v Siriji brez odobritve Al Asadove vlade označeval za protizakonito, je danes pozdravil Trumpovo odločitev in dodal, da se večinoma strinja z oceno, da je IS poražena, a da se še lahko vrne. Izrazil pa je dvom, da bodo ameriški vojaki zares odšli, rekoč, da nekaj podobnega že dolga leta posluša glede Afganistana.
Umik Američanov, ki so zahtevali demokratične volitve v Siriji, je seveda tudi zmaga Al Asada. Prav tako so lahko veseli v Teheranu. Trump se je odpovedal vplivu na ozemlju, kamor se Iran vmešava. Pričakovano pa je tudi razočaranje izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, saj bi prav v Siriji lahko prišlo do velikih napetosti med Iranom in Izraelom.
