Delovni sestanek visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko EU Federice Mogherini in širitvenega komisarja Johannesa Hahna z voditelji držav zahodnega Balkana je bil namenjen razmeram v tej regiji, doseženim rezultatom v iztekajočem se letu in načrtom za prihodnje. Predsedniki Srbije, Črne gore in Kosova Aleksandar Vučić, Milo Đukanović in Hashim Thaci ter premierja Makedonije in BiH Zoran Zaev in Denis Zvizdić se soočajo z različnimi težavami pri približevanju Uniji. Bosna s postavljanjem stabilne oblasti po nedavnih parlamentarnih volitvah, Makedonija z implementacijo sporazuma o državnem imenu z Grčijo, Beograd in Priština pa s prekinjenim dialogom o ureditvi odnosov, potem ko skuša kosovsko vodstvo najti izhod iz slepe ulice do končnega priznanja države s stoodstotnimi carinami na srbsko blago in preoblikovanjem varnostnih sil v vojsko.
Srbski predsednik Vućić je po srečanju dejal, da je bilo ozračje na njem odkrito, sam pa je vztrajal, da dialoga s Prištino ne morejo nadaljevati, dokler ta ne ukine omenjenih carin. S kosovskim kolegom se ni posebej pogovarjal, se je pa na skupnem sestanku zavzel za oblikovanje enotnega regionalnega gospodarskega trga, ki ga je predstavil kot prednostno nalogo, nepovezano s Prištino ali EU, ampak z nujnim razvojem lastnih ekonomij z razbremenitvijo podjetij in olajšanim dostopom tujih naložb. Thaci je po pisanju časnika Koha Ditore glede dialoga s Srbijo ocenil, da možnosti za celovit dogovor o medsebojnem priznanju obstajajo in da bi lahko bil dosežen v bližnji prihodnosti ob mobilizaciji mednarodne skupnosti. Na sestanku v Bruslju se je osredotočil na vprašanje vizumske liberalizacije, ki je Kosovu obljubljena, a neuresničena, poudaril pa tudi, da so sicer uspešno rešili druga vprašanja, med njimi zadovoljivo z drugimi sosedami, Makedonijo, Črno goro in Albanijo.
Povezovanje regije je nuja
Za bosanskega premierja sta bila na delovnem srečanju ključna regionalno sodelovanje in medsebojno zaupanje kot temelj za izboljšanje političnih in gospodarskih odnosov. V Sarajevu končujejo odgovore na dodatna vprašanja evropske komisije v okviru priprave mnenja o prošnji BiH za članstvo v EU, pri čemer je Zvizdić poudaril pomen kontinuiranega angažiranja Bruslja pri krepitvi stabilnosti in povezovanja zahodnega Balkana, tudi pri spoštovanju sporazuma Cefta, ki ga Kosovo krši s stoodstotnimi carinami tudi na bosansko blago.
Makedonija lahko pričakuje začetek pridružitvenih pogajanj v prihodnjem letu, Zoran Zaev pa je včeraj izrazil pričakovanje, da bo dogovor z Grčijo o makedonskem državnem imenu dobil dvotretjinsko podporo v sobranju do konca januarja. Zaželel je tudi, da Grčija čim prej začne postopek njegove ratifikacije in sprejetja protokola za makedonsko članstvo v zvezi Nato.
