Hekerji so pred tremi leti vdrli v računalniško mrežo evropske diplomacije in v tem času kopirali na tisoče depeš, v katerih so diplomati Evropske unije z manj zadržki kot v javnosti ocenjevali aktualne politične dogodke v svetu, je poročal New York Times. Uporabljene metode hekerjev so podobne tistim, ki se jih poslužujejo elitne kibernetske enote kitajske vojske, je zapisal časnik ter dodal, da EU ni bila edina tarča, saj so hekerji vdrli v skupno več kot sto organizacij in institucij, med njimi v OZN, zunanja in finančna ministrstva držav, med katerimi mnoga še pred nekaj dnevi sploh niso vedela, da so napadena.
Vdor je odkrilo podjetje za spletno varnost Area 1, ki je New York Timesu tudi posredovalo več kot 1100 depeš, ki so jih neznanci kopirali in shranili na odprti spletni strani. Časnik je objavil 88 strani depeš, ki so povečini označene z nižjo stopnjo zaupnosti. Slovenija v njih ni omenjena.
Srečanje Trump-Putin uspeh za Moskvo
So pa omenjeni številni aktualni svetovni dogodki, od ameriško-ruskega vrha v Helsinkih in odnosov Pekinga z Washingtonom do dogodkov okoli Severne Koreje. O julijskem srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je denimo v eni od depeš ocena, da je bil vrh »uspešen (vsaj za Putina)«. Avtor potem razlaga, da je vrh v očeh Moskve predstavljal potrditev njenega statusa globalne sile, ki je enakovredna ZDA. Precej je omenjana tudi Ukrajina. V depeši iz februarja piše o prošnji Ukrajine, naj države ne hitijo preveč s čestitkami Putinu, ko bo zmagal na predsedniških volitvah (te so bile sredi marca).
Navedene so besede kitajskega predsednika Xi Jinpinga, da se boji ameriškega trgovinskega nadlegovanja, da pa pod njim ne bo popuščal, saj kitajsko ljudstvo tega ne bo sprejelo, pa četudi trgovinska vojna prizadene ves svet. Diplomati EU so tudi ocenili, da si Peking zaradi spora z Washingtonom prizadeva za tesnejše odnose z Brusljem, zaradi česar Kitajska na julijskem vrhu z EU ni odpirala nekaterih problematičnih tem kot v preteklosti.
V depešah je ocena, da si je Kitajska pripisala zasluge za vrh Trumpa s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom junija v Singapurju in za njegov rezultat, vključno z namero opuščanja sankcij proti Pjongjangu v zameno za njegovo opuščanje jedrskega programa.
Glede zahodnega Balkana ena od depeš omenja februarsko zasedanje zunanjih ministrov držav članic po objavi strategije EU za regijo. Med drugim je poudarjeno, da EU ne bi smela sprejemati držav, ki niso do konca demokratizirane, oziroma se širiti na območja regionalnih konfliktov. Očitno je bilo med ministri precej polemike glede širitvenih datumov, saj depeša navaja, da je omenjanje leta 2025 v strategiji komisije za nekatere preveč oddaljen datum, za druge pa datum, ki lahko porodi nerealna pričakovanja.
Tarča tudi največja zveza ameriških sindikatov
Hekerji so poleg Evropske unije in OZN ter ministrstev držav napadli tudi zvezo ameriških sindikatov AFL-CIO. Material, ki so ga odnesli, se nanaša predvsem na pogajanja o transpacifiškem trgovinskem partnerstvu, v katero niso povabili Kitajske in od katerega so ZDA odstopile takoj po Trumpovemu prihodu na oblast. Odtujeni dokumenti OZN pa se v precejšnji meri nanašajo na obdobje severnokorejskih raketnih poskusov. Onoje nakazuje možnost, da za početjem morda stoji Peking oziroma njegova vojaška kibernetska enota 61398.
Najbolj znana objava zaupnih depeš sicer sega v leto 2010, ko je spletna stran Wikileaks objavila približno 250.000 depeš ameriškega zunanjega ministrstva, ki pa so imele višjo stopnjo zaupnosti od evropskih. Razlika je tudi v tem, da vdor v sistem EU očitno ni bil namenjen objavi depeš, ampak vohunjenju, ocenjuje časnik. ba
