Okoljsko ozaveščeni bralci so gotovo že seznanjeni z »zero waste« ideologijo. Gre za način življenja, pri katerem proizvedemo karseda malo odpadkov, pravzaprav nič, če se da. Visoko zastavljen cilj je težko doseči, zato je na spletu moč najti mnogo blogov, ki nas učijo, kako presekati vezi z idejo nenehnega nakupovanja v plastiko zavitih stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Tržno nišo so zaznale tudi založbe, ki hitijo tiskati priročnike o spreminjanju načina življenja.

Slednjega sta pred časom spremenila tudi Manca Behrič in Primož Cigler, Ljubljančana, ki sta te dni v Šiški odprla trgovino brez embalaže. Ko je par pred leti dopustoval v Grčiji in na peščenih plačah opazoval plastično navlako, je prvič vzniknila ideja o trgovini brez embalaže. V Rifuzlu, kot sta se odločila poimenovati prodajalno, prodajata kup izdelkov brez embalaže. Na voljo so suha živila (denimo žitarice, stročnice, semena, testenine, oreščki, suho sadje, čaji in začimbe), mlečni izdelki, jajca, vložena hrana, veganski namazi in jogurti. Po vzoru podobnih trgovin v tujini Rifuzl ponuja vse, kar potrebuje gospodinjstvo. Kupci lahko v svoje posode natočijo tudi čistila in izdelke za osebno higieno. Za tiste, ki se šele podajajo na pot zmanjševanja odpadkov, Rifuzl prodaja tudi pripomočke za »zero waste« način življenja.

Prednost bodo dali manjšim in lokalnim pridelovalcem

Kot pravi Manca Behrič, so v Rifuzlu na voljo zelo kakovostni lokalni in ekološki izdelki. »Poleg kvalitete je dodana vrednost tudi podpiranje lokalnih in manjših pridelovalcev, ki kmetujejo na trajnosten način,« pojasnjuje Behričeva, ki poudarja pomen trasparentnosti - od koga in kako izdelki pridejo na Rifuzlove police. Cene izdelkov iz novoodprte prodajalne zato kajpak niso primerljive s konvencionalnimi izdelki v supermarketih. Kupci, ki sicer kupujejo pakirane ekološke izdelke, se lahko nadejajo nekoliko nižjih cen. »Ker je najinim dobaviteljem v interesu dostava v trgovino v večji količini, lahko izdelke ponudiva po konkurenčnejši ceni, kot se prodajajo pakirani v specializiranih trgovinah,« dodaja Behričeva, ki je datum odprtja prodajalne (24. decembra) kupcem tik pred zdajci razkrila prek svoje facebook strani (ta ima že skoraj 16.000 všečkov). Pod objavami, s katerimi sta s partnerjem obveščala o napredku pri urejanju prodajalne, so se vrstili komentarji ljudi, ki so nestrpno čakali odprtje trgovine brez embalaže. Po številu komentarjev in všečkov gre soditi, da smo Slovenci precej siti nakupovanja, ki ga spremljajo kupi nepotrebne embalaže. S tem se strinja Behričeva, ki meni, da okoljska ozaveščenost med Slovenci narašča.

»Dober zgled hitro vpliva na ravnanja drugih«

V zadnjem času Evropska unija in mnoge posamezne države sprejemajo zakone za zmanjševanje količin plastične embalaže. Pri prelaganju odgovornosti za zmanjševanje količine odpadkov na posameznika gre za nekoliko hinavsko potezo, ko pa vemo, da so daleč največji onesnaževalci velike korporacije. Če en človek spremeni svoje navade, je to kot kaplja v morje, a če nas navade spremeni veliko ljudi, bi to lahko povzročilo spremembo. »Vsaka pozitivna sprememba šteje in dober zgled hitro vpliva na ravnanja drugih,« je prepričana Behričeva, ki se skupaj s partnerjem ravna po Gandhijevem načelu »bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu«.

Vsi začetki so težki, zato je tudi pri navajanju na življenje brez proizvajanja odpadkov potrebno začeti z malimi koraki. Potrebno je prebrskati po svojih smeteh (lahko tudi dobesedno) in prepoznati svoje šibke točke. Namesto vsakodnevne kave na poti, si kavo skuhajte sami in nesite s seboj. Če pogosto kupujete šampone, losjone, kreme in podobno, se morda poskusite temu odpovedati in preidite na trde šampone in mila ali si jih v trgovinah, kakršna je Rifuzl, nalijte v svojo embalažo.