Tako je za bruseljski spletni portal EUobserver zatrdila Katja Mateva, nekdanja direktorica službe bolgarskega pravosodnega ministrstva, pristojne za državljanstva. »Na tisoče ljudi je registriranih na naslovu tega električnega droga,« trdi Mateva. Gre za vas, ki je blizu mesta Blagojevgrad v bližini bolgarsko-makedonske meje. Za potrdila so po njenih trditvah Makedonci plačevali v gotovini, pri belem dnevu »na pločnikih pred institucijami v samem centru Sofije«.

Mateva je bila na bolgarskem pravosodnem ministrstvu zaposlena do leta 2016, ko so jo po njenem zatrjevanju odpustili, ker v prevari ni želela sodelovati. Sama naj bi zavrnila približno 60 prošenj za pridobitev državljanstva, ki so temeljile na ponarejenih potrdilih o bolgarskih družinskih prednikih. Oktobra je bolgarska policija izvedla prve aretacije, ko je prijela uradnika Petra Haralampijeva in približno 20 drugih osumljencev. Haralampijev je osumljen, da je prodal na tisoče lažnih potrdil o bolgarskih družinskih prednikih. Vendar pa, kot trdi Mateva, se s temi aretacijami prodaja lažnih potrdil ni končala. »Tu sem zato, da pozovem k prekinitvi te strašne prakse, a se bojim in sem skoraj prepričana, da krivci ne bodo odgovarjali,« je dejala za EUobserver.

Vsako leto vsaj 5000 ponarejenih potrdil

Po njenih ocenah je v enajstih letih, kolikor je bila zaposlena na pravosodnem ministrstvu, vsako leto vsaj 5000 ljudi brez bolgarskih korenin kupilo ponarejena potrdila. Zanje naj bi plačali med 500 do 7000 evrov, odvisno od premoženja vsakega posameznika. Podkupnin po njenem niso plačevali samo goljufi, ampak so jih morali plačati tudi tisti, ki so upravičeno zahtevali potrdila. »Vsi so plačali. Nihče ni dobil potrdila, če ni plačal,« je opozorila. Po njenem je najbolj cinično to, da država trdi, da bolgarsko državljanstvo ne stane nič. »Seveda, vendar pa je treba veliko plačati pod mizo,« je dejala.

Po njenih navedbah so se s to goljufijo okoristili nekateri pripadniki bolgarske politične elite, prst pa je uperila v namestnika bolgarskega premiera Krasimirja Karakačanova, sicer predsednika koalicije bolgarske nacionalistične stranke VMRO. Kot navaja EUobserver, tako stranka kot ministrstvo za pravosodje na njihova vprašanja niso odgovorili.

Evropska komisija pa je poudarila, da sodnih postopkov v članicah ne more komentirati. Pogoje za pridobitev državljanstva ureja zakonodaja vsake države članice EU. Kadar gre za domnevne goljufije ali kriminalne dejavnosti v zvezi z pridobitvijo državljanstva, je odgovornost pristojnih nacionalnih oblasti, da skrbno preiščejo te primere, so odgovorili v Bruslju.

EU je za Bolgarijo in Romunijo ob vstopu v povezavo leta 2007 uvedla poseben mehanizem preverjanja stanja v pravosodju in boju proti korupciji, poznan tudi po okrajšavi CVM, in sicer zaradi kritik drugih članic, da razmere na tem področju v obeh državah še zdaleč niso zadovoljive.

V letošnjem poročilu o ukrepanju v boju proti korupciji, ki ga je Evropska komisija objavila novembra, Bruselj v Bolgariji ugotavlja stabilen napredek. Če se bo ta pozitiven trend nadaljeval, bi unija poseben mehanizem nadzora lahko odpravila pred koncem mandata te komisije, je ob objavi ocenil prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.