Italijanska vlada je dosegla dogovor o spremembi predloga proračuna in zdaj upa, da bo evropska komisija opustila postopek, ki bi se lahko sredi leta 2019 končal z večmilijardno globo zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja. »Smo optimisti,« je za italijansko radiotelevizijo RAI dejal visoki uradnik na ministrstvu za gospodarstvo Massimo Garavaglia.
Obe vladni stranki, skrajno desna Liga, ki jo vodi Matteo Salvini, in populistično Gibanje petih zvezd, ki ga vodi Luigi Di Maio, sta se v nedeljo po štiriurnih pogajanjih, o katerih podrobnosti sicer niso prišle na dan, dogovorili o številkah in vsebini spremenjenega proračuna. Menda naj bi v vladi upoštevali pripombe evropske komisije. Iz slednje so včeraj sporočili, da se z Rimom o proračunu še pogovarjajo.
Prvotni predlog vlade v Rimu je predvideval 2,4-odstotni proračunski primanjkljaj, a so ga novembra v komisiji, ki je zaradi tega že sprožila postopek proti Italiji, zavrnili. Zdaj so v Rimu primanjkljaj zmanjšali na 2,04 odstotka.
Glavni reformi ostajata, a je zanju manj denarja
Salvini in Di Maio naj bi se s premierjem Giuseppom Contejem, ki jima je dejansko podrejen, dogovorila, da dogovor z Brusljem ne bo onemogočil njunih glavnih reform, znižanja starosti ob upokojitvi (čeprav ima Italija v EU že dolgo eno najnižjih stopenj rodnosti) in finančne podpore revnim. Vendar je omenjeni visoki uradnik Garavaglia dejal, da sta Salvini in Di Maio v nedeljo vendarle zmanjšala sredstva za reformo upokojevanja in finančno podporo revnim, za prvo s 6,7 na 4,7 milijarde evrov, za drugo z 9 na 7,1 milijarde. Z nekaj finančnega rokohitrstva naj bi imelo tako pet milijonov Italijanov še vedno zagotovljenih 780 evrov prihodkov na mesec.
V spremembi proračuna je predvideno tudi povečanje davkov na luksuzne avtomobile. Sprva sta hotela Salvini in Di Maio povečati ekološki davek na vse avtomobile na bencin in dizel, a sta idejo opustila, morda iz previdnosti, da se ne bi gibanje rumenih jopičev iz Francije razširilo tudi v Italijo. Na vsak način pa so se obresti na italijanski dolg na finančnih trgih začele zmanjševati, ker so možnosti za sporazum med Rimom in Brusljem vse večje.
Novi grdi raček je Francija
Zato pa se pozornost mednarodnih finančnikov od Italije obrača k Franciji, ki bo imela prihodnje leto več kot 3-odstotni primanjkljaj, potem ko je predsednik Emmanuel Macron popustil rumenim jopičem in zmanjšal nekatere davke ter dvignil minimalno plačo prek državnih subvencij. Gre torej za prekoračitev dovoljene meje proračunskega primanjkljaja iz maastrichtskih kriterijev iz leta 1992. Salvini je že zagrozil, da bo udaril po mizi, če bo evropska komisija pri presoji francoskega in italijanskega proračuna uporabila dvojna merila. Obenem pa se mu obeta velika zmaga na evropskih volitvah maja 2019, tudi zato, ker bo lahko pred volilci s pridom izkoristil dejstvo, da ima Francija veliko večji primanjkljaj kot Italija.
Evropski komisar Pierre Moscovici, ki lahko sproži postopek zaradi proračunskih nepravilnosti, sicer trdi, da je francoske težave s proračunom mogoče tolerirati, ker so začasne, medtem ko naj bi šlo v Italiji za strukturni problem. Toda v resnici je imela Francija lani prvič po letu 2007 primanjkljaj pod tremi odstotki. Višjega od dovoljenega je imela tudi v letih 2012 do 2014, ko je bil francoski finančni minister prav Moscovici.
Sicer je Moscovici pred mesecem dni poleg Italije in Francije zaradi neravnovesij v predlogu proračuna za prihodnje leto opozoril tudi Belgijo, Portugalsko, Slovenijo in Španijo. V Španiji, kjer je sicer glavni problem še vedno brezposelnost, pa je vlada s povečanjem minimalne neto plače s 637 na 900 evrov, kar bo koristilo 1,3 milijona zaposlenim, še povečala že tako velik proračunski primanjkljaj. Očitno je v Italiji, Španiji in Franciji konec desetih let zategovanja pasu.
