Zdravstveni dom Velenje se je odpovedal načrtovanemu prenosu dejavnosti medicine dela na zasebno podjetje Dvorec Lanovž. Predvideno je bilo, da bi to zdravstveno dejavnost, ki je tržna in ne sodi v okvir javnega zdravstva, Dvorec Lanovž opravljal v istih prostorih in z zaposlenimi iz zdravstvenega doma. Ker se načrt ne bo uresničil, medicina dela ostaja del Zdravstvenega doma Velenje.
Predsednik sveta zavoda Bojan Škarja, sicer velenjski občinski svetnik iz vrst Socialnih demokratov, je dejal, da je odločitev sveta, ki je bila sprejeta pred približno dvema tednoma, povezana z revizijo izvajanja medicine dela, ki jo je naročil župan Bojan Kontič. Neodvisni občinski svetnik Matej Jenko pa pravi, da je razlog za to odločitev najverjetneje v pritisku zaposlenih, ki so nasprotovali prezaposlitvi v zasebno podjetje, ter opozicijskih občinskih svetnikov, ki so pred lokalnimi volitvami na to temo neuspešno poskušali sklicati sejo občinskega sveta. Pojavilo se je tudi več anonimk ter govorice, da vodstvo zdravstvenega doma v škodo javnega zavoda pomaga zasebniku, s čimer se po navedbah nekaterih anonimnih virov ukvarjajo tudi policisti. Na policiji nam tega niso niti potrdili niti zanikali.
Zdravstveni domovi hočejo spremembe sistema
Direktor zdravstvenega doma Janko Šteharnik zavrača obe zgornji razlagi. »Policisti naj kar pridejo, če nimajo pametnejšega dela,« pravi, medtem ko glede omenjene revizije pojasnjuje, da je ta samo potrdila, da z medicino dela zdravstveni dom ustvarja izgubo, kar je sam trdil že prej. Prav zaradi tega si je prizadeval prenesti medicino dela na zasebno podjetje, vendar so nazadnje v Dvorcu Lanovž sprevideli, da bodo tudi sami zelo težko poslovali pozitivno, pravi Šteharnik. To je razlog, da je načrt propadel, pravi direktor zdravstvenega doma, medtem ko se na velenjski občini ter v Dvorcu Lanovž na naše prošnje za pojasnila niso odzvali.
Šteharnik presežek odhodkov nad prihodki na področju medicine dela pojasnjuje s tem, da to dejavnost izvajajo starejši zdravniki, ki imajo relativno visoke plače, dohodki pa so zasluženi na trgu, ki ni klasičen trg. Medicina dela v prvi vrsti opravlja storitev zakonsko predpisanih zdravstvenih pregledov za podjetja. Niti javni zavodi niti zasebniki, ki služijo z medicino dela, tako ne morejo narediti veliko na strani povpraševanja. »Nekateri zdravstveni domovi so pri medicini dela bolj uspešni, drugi manj,« na splošno odgovarja direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, ki podrobnih podatkov o poslovanju javnih zavodov na tem področju nima.
Nižji stroški dela
Na strani stroškov je treba upoštevati, da se osebje, ki je usposobljeno za medicino dela, stara. »Specializacij je premalo,« pravi Mezek, »Vem, da imajo na primer v Kopru težavo, ker bodo zdravniki kmalu dopolnili delovno dobo in nimajo naslednikov.« Ker je medicina dela tržna dejavnost, se specializacije ne financirajo iz zdravstvene blagajne, ampak jih morajo plačati zdravstveni domovi. »Tu bo nekaj treba spremeniti,« opozarja Mezek, ki je to vprašanje že odprl kot član odbora za specializacije na ministrstvu za zdravje.
Šteharnik pa pravi, da je poskus odsvojitve dejavnosti, čeprav je propadel, prinesel rešitev za njegov zdravstveni dom. Dve zdravnici sta se namreč pred kratkim – morda tudi zaradi napovedane spremembe njunega delodajalca– odločili za upokojitev. Obe naj bi zdaj nadaljevali delo v zdravstvenem domu, vendar prek podjemnih pogodb, kar pomeni, da bo imel zdravstveni dom nižje stroške dela, pravi Šteharnik.
