Domnevam, da je lastnik dreves država in da so rasla na državnem zemljišču. Za posek je torej kriva vlada, ki upravlja državo, ne glede na podeljevanje koncesij za vzdrževanje cest. Tudi če bi šlo za občinsko cesto, je za odsotnost strategije do cestnih drevoredov po vsej Sloveniji kriva država. Gasilci so požagali kar 74 starejših dreves, ki tudi ščitijo pred sunki kraške burje. Zgledu senožeških gasilcev lahko sledijo gasilci, komunalci in župani, ki že pregovorno sovražijo velika drevesa, na primer na Ptuju. Od sedaj lahko pričakujemo napad gasilcev na drevorede ob cestah kar vsepovsod po Sloveniji, če ne bo minister Leben ukrepal za zaščito teh drevoredov.

Zavohali so posel. Kam je šla hlodovina? Kakšen je bil tok denarja? In katera ustanova je dejansko naročila posek? So gasilci delali na lastno pest? Bo kakšen raziskovalni novinar razkril celoten posel? Vse poti vodijo v vlado, saj je v njeni sestavi ministrstvo za infrastrukturo in v njem Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja regionalne ceste, kamor spada omenjena cesta.

Argument, da so drevesa ob cestah kriva za hujše poškodbe in smrti, je prazen. Stika z drevesi ne more biti, če so ob cesti zaščitne ograje. Sicer pa je večja verjetnost, da avto zleti s ceste med drevesi pa v jarek in po kakšnem pobočju. Tudi jarki ob cestah so nevarni. Jih bomo zasuli? Avtor tudi navaja nekaj primerov zaščite. Zakaj potem zagovarja prav ta posek, sploh ni jasno. Saj je rešitev na dlani. Zakaj gasilci ne zagovarjajo varovalnih ograj in zakaj jih namesto poseka dreves niso zahtevali? Gasilci navajajo še suhe veje na cesti (Primorske novice, 12. decembra 2018), a poudarjajo tudi, kako koristna so drevesa. Gre za zmedo v glavah vseh pristojnih. Drevesa je pač treba pravilno vzdrževati. To znajo gozdarji – arboristi.

Sicer pa velja upoštevati zakon o pravilih cestnega prometa, ki je jasen še posebej v 45. členu (hitrost vožnje), ki jo je treba prilagoditi okoliščinam. Avtor poudarja, da gre za cesto, kjer »smemo z avtomobili brzeti s hitrostjo do 90 kilometrov na uro«, zato zagovarja posek, obenem pa pravi, da »dreves brez zavarovanja z vzdolžno varovalno ograjo ne bi smelo biti«, s čimer zagovarja rešitev, ki drevesa ohranja. Zakaj potem zagovarja posek, ni jasno. Kam se je nekomu mudilo s posekom po toliko letih obstoja drevoreda, namesto da bi se dogovorili o postavitvi ograje? Prav zaradi takega primitivnega reševanja so ogroženi vsi drevoredi ob cestah v Sloveniji, ki še niso zavarovani z ograjami.

Zelo nasprotujem uveljavljanju primitivnosti v Sloveniji, namesto modrosti in znanja. Tudi politične stranke so sokrive za prodor primitivnosti. Bojim se, da primitivnost že dalj časa prodira tudi v državni zbor prav zaradi strank s pomanjkanjem pameti. Slovenci imamo vendarle srečo, da nam je Fran Milčinski napisal Butalce, ki bi jih morali večkrat prebirati tudi odrasli, ne le mladina kot šolsko čtivo.

Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana