Da je državna revizijska komisija (DKOM) po svojem statutu poseben, neodvisen in samostojen državni organ, zoper njene odločitve pa je mogoča zgolj odškodninska tožba, ni všeč opozicijskemu poslancu iz vrst SDS Zvonku Černaču. Ta je namreč predsedniku vlade Marjanu Šarcu med poslanskimi vprašanji predlagal, da »bi bilo prav, da bi bila odločitev DKOM v zvezi z razveljavitvijo Darsovega izbora odpravljena«. Kot je znano, je DKOM razveljavila odločitev Družbe za avtoceste (Dars), ki je kot najugodnejšega gradbinca za gradnjo druge cevi karavanškega predora izbrala turško podjetje Cengiz Insaat. Černač je prepričan, da je bila odločitev politično pogojena in da DKOM ni neodvisni organ, saj naj bi odločitev sprejeli domnevni člani stranke SD (stranka je to že zanikala). Člane DKOM sicer imenuje državni zbor.
Varstvo zakonitosti, ne gospodarnosti
Černač meni, da bi moralo predor graditi turško podjetje, ki je pripravilo ponudbo za 89,2 milijona evrov in zagotavlja, da bo predor zgradilo pravočasno in brez aneksov. Družba ima skupaj s povezanimi podjetji 20.000 zaposlenih in ustvari okoli milijardo dolarjev prometa na leto.
»Odločitev DKOM je temeljila na formalnostih in ne na vsebini,« je rekel Černač. To vsekakor drži, a taka je pač narava dela DKOM, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil, ne pa tudi o njihovi gospodarnosti, ta je v domeni naročnika. »DKOM torej presoja, ali je bilo ravnanje konkretnega naročnika v konkretnem postopku zakonito ali ne. Če DKOM ugotovi, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom, je dolžna nezakonita ravnanja ali odločitve naročnika razveljaviti. Pri tem DKOM ne sme podleči pritiskom strank v postopku ali splošne javnosti in ugotovljenih pomanjkljivosti ali nezakonitosti zgolj zato, ker je neka ponudba cenejša ali pa ker se z javnim naročilom mudi, enostavno spregledati. Takšno ravnanje DKOM bi bilo nezakonito in v neskladju z namenom, zaradi katerega je bila ustanovljena – da kot neodvisni organ zagotavlja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja,« je pojasnil predsednik DKOM Borut Smrdel.
Černač je od predsednika vlade Šarca kljub temu terjal pojasnila, kaj bo storil za zaščito interesov davkoplačevalcev, da za gradnjo druge cevi predora ne bomo plačali 14 milijonov evrov več (toliko namreč znaša druga najcenejša ponudba, ki je prispela na Darsov razpis in jo je pripravila Gorenjska gradbena družba), pri čemer je nekdanji prometni minister tudi prepričan, da bi bil projekt s tem bistveno preplačan. Zanimalo pa ga je tudi, kaj bo premier Šarec storil, da bi zagotovil boljše upravljanje javnih financ.
Šarec bi prevetril javnonaročniško zakonodajo
Premier Šarec se je strinjal, da je druga cev predora potrebna čim prej, saj prva in edina ni več varna. Prav tako je že v predvolilni kampanji omenil pomanjkljivosti zakonodaje o javnem naročanju ter dejstvo, da jo je treba v določenih segmentih spremeniti. Samo najnižja cena je zelo slabo merilo, je prepričan. »Kdor je kdaj izvajal kakšno investicijo, ve, kako te zadeve potekajo; že tretja verzija zakona o javnem naročanju je v veljavi, pa tudi ta še vedno ni optimalna. Tega se vsi zavedamo. Kdor je kdaj izvajal kakšno javno investicijo, prav tako ve, da je DKOM neodvisni organ, da torej izvajalec ali investitor vanjo ne moreta posegati, sicer pade postopek. Zato tega ne morem komentirati,« je odgovoril Šarec ter Černača pozval, naj svoj morebitni sum kaznivega dejanja oziroma tozadevno ovadbo poda na pristojne organe. Predsednik vlade lahko po svoji pristojnosti skupaj z državnim zborom zgolj pregleda zakonodajo o javnem naročanju ter odpravi pomanjkljivosti v njej. Pripomnil je še, da je članstvo v političnih strankah osebna odločitev človeka, in tako kot drugi so tudi člani SDS zaposleni v državnih ustanovah.
Tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je po današnji seji dejala, da bodo preverili zakonodajo, ki določa revizijske postopke, in »ali se določene stvari da urediti tako, kot jih ima urejene Avstrija«.
