Prilagajanje volilne zakonodaje potrebam vladajoče stranke Fidesz takoj po prevzemu oblasti pred osmimi leti, pogledovanje premierja Viktorja Orbana proti avtokratu v Moskvi in podrejanje medijev so bili v zadnjem desetletju že razlogi, da so se Madžari protestno zgrnili na ulice. Tokratni upor proti spremembam delovne zakonodaje in nadaljnjemu vladnemu podrejanju sodne veje oblasti v naši vzhodni sosedi pa navkljub decembrskemu mrazu in prednovoletnemu vzdušju napoveduje najbolj resen preizkus za spomladi znova večinsko izvoljenega madžarskega premiera. Sedanji val protestov, ki so se na trenutke sprevrgli v grobe obračune s policijo, se je sprožil sredi minulega tedna in postaja vse bolj množičen, saj je napoved »zasužnjevanja« delavcev v prihodnjem letu združila sicer nemočno razdeljeno Orbanovo politično opozicijo, sindikate in študente, ki jim prikimavajo tudi nekateri Orbanovi privrženci.
»Prvič opažam znamenja združevanja nasprotnikov proti Orbanu,« pravi Gábor Gyori, politični analitik budimpeštanskega inštituta Policy Solutions, in ocenjuje, da je premier s spremembo delovne zakonodaje prvič razjezil velik del sodržavljanov. Pritrjuje sicer argumentu o pomanjkanju delovne sile, saj je stopnja brezposelnosti na madžarskem trenutno pod štirimi odstotki, a gre to pripisati zlasti begu kvalificirane delovne sile v Avstrijo in Nemčijo ter Veliko Britanijo, dokler ni ta zapadla v brexitsko sago.
Orbanov zakon zvišuje mejo dovoljenih nadur z 250 na 400 na letni ravni, njegovim zagotovilom, da se bodo delavci o tem odločali prostovoljno, pa verjame le redko kdo. Hkrati bodo lahko delodajalci po novem zaposlene obremenili z dvajset odstotkov več dela z odložitvijo plačila do treh let. Najnovejša anketa liberalnega think tank, Inštituta Republikon, je pokazala, da kar 63 odstotkov Orbanovih podpornikov ne odobrava povečanja nadurnega dela, med preostalimi pa je nasprotovanje zakonu 95-odstotno.
Soros kot dežurni krivec
Madžarska vlada protestno gibanje in nasprotovanje delovni zakonodaji ter ustanavljanju novih upravnih sodišč pripisuje »kriminalcem v organizaciji Soroseve mreže«. Gre za liberalnega ameriškega milijarderja madžarskega rodu Georgea Sorosa in njegovo zasebno Srednjeevropsko univerzo (CEU), ki se je bila pod Orbanovim pritiskom prisiljena umakniti iz Budimpešte in bo v prihodnje delovala na Dunaju.
Madžarski parlament je zakonsko dovoljeno zvišanje nadur sprejel prejšnjo sredo s 130 glasovi proti 52 in enim vzdržanim brez posvetovanja s sindikati ali opozicijo. Pač v maniri, v kateri parlament po besedah Gyorija sprejema Orbanove odločitve – s parlamentarno opozicijo, »skrčeno na petje himne in pihanje v piščalke«, kar je ob poskusih preložitve glasovanja počela tudi tokrat. Več opozicijskih poslancev je sicer poskušalo v nedeljo na madžarski državni televiziji prebrati peticijo z zahtevami s protivladnih protestov, a so jim varnostniki to preprečili in dva nasilno odstranili, medtem ko jih je dober ducat danes v zgradbi MTV še vztrajalo, pridružil pa se jim je tudi evropski poslanec Peter Niedermüller.
Benigen odziv EU
Benigno se je na najnovejša dogajanja na Madžarskem odzvala evropska komisija, ki ima sicer že lep dosje očitkov na račun Orbanovih kršitev evropskih vrednot in prava. Delila je skrbi, izražene v poročilu evropskega parlamenta, ki je pozval k uporabi 7. člena pogodbe EU proti Madžarski, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članice. Toda komisija je vroči kostanj prepustila članicam, ki naj po besedah njenega tiskovnega predstavnika Margaritisa Schinasa »odločijo o nadaljnjem ukrepanju«.
