Po dveh tednih pogajanj in z enodnevno zamudo so se v soboto zvečer predstavniki 196 držav le dogovorili o pravilih izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega decembra 2015. »Knjiga pravil je soliden in transparenten dokument. Tako ga je ocenila tudi koordinacija držav članic EU na zasedanju. Če smo s pariškim sporazumom dobili podnebne cilje, bo knjiga pravil iz Katovic pokazala pot do tega cilja,« je za Dnevnik povedal glavni pogajalec Slovenije v Katovicah mag. Zoran Kus. Njena edina večja pomanjkljivost je, da je izostal konkreten sporazum o trgu ogljika. O tem delu pravil naj bi se dogovorili čez eno leto na COP25 v Čilu.
Zoran Kus: Najpomembnejši dokument od osamosvojitve
Kus je poudaril, da sedanje zaveze oziroma preliminarni cilji, kot so si jih države zastavile leta 2015 s sprejetjem pariškega sporazuma, vodijo do povečanja svetovne povprečne temperature za okoli 3,5 stopinje glede na predindustrijsko dobo. Če ne bomo zaostrili svojih podnebnih ambicij, lahko konec stoletja pričakujemo izredno vročino v Afriki, začetek širjenja Sahare v južno Evropo, vse pogostejše viharje, suše in poplave in končno podnebne migracije več deset milijonov ljudi.
Tako je jasno, da morajo države čim prej izdelati načrt o novih omejitvah izpustov toplogrednih plinov, ki bodo omejile dvig temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi z letom 1880. Pariški podnebni sporazum narekuje vsem državam, da svoje dokončne cilje za obdobje 2021–2030 sporočijo najkasneje do konca leta 2020. Hkrati morajo države pripraviti tudi nacionalne dolgoročne strategije do leta 2050. Zakonodaja EU državam članicam sicer nalaga pripravo nacionalnih strategij že do konca 2019, ko jo bo pripravila tudi Slovenija. Kus meni, da bo to »najpomembnejši dokument Slovenije od osamosvojitve, če bo verodostojen in v celoti izveden«.
Jug je žrtev severa
V Katovicah sta bila oba tedna pogajanj v znamenju spora med razvitimi državami, ki hočejo enaka pravila za vse, in državami v razvoju, ki menijo, da bi morala biti pravila zanje vsaj v prehodnem obdobju manj stroga. Sicer naj bi po sporazumu COP15 iz leta 2009 severne države, ki so največje povzročiteljice izpustov toplogrednih plinov, prispevale na leto sto milijard dolarjev za države, ki so najbolj prizadete zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja, čeprav ga niso same zakrivile.
Lani pa so »severne države« zbrale samo 55 milijard dolarjev. To je majhna vsota, zlasti glede na velike potrebe po svetu. Do leta 2025 pa se bo treba dogovoriti o veliko večji vsoti, kot je sto milijard ameriških dolarjev. Povečanje pomoči državam v razvoju iz naslova podnebnih sprememb so v Katovicah med drugimi že napovedale Nemčija, Norveška in tudi Slovenija, ki bo lanski znesek pomoči v višini 3,5 milijona evrov podvojila.
Kritične nevladne organizacije
Minister za okolje Jure Leben je sicer sporočil, da je razočaran, da pogovori niso prinesli več. »Kar nekaj neusklajenih točk bo treba dogovoriti na naslednjem podnebnem vrhu,« je zapisal na twitterju. Okoljevarstvene organizacije po svetu so se na dogovor v Katovicah odzvale z razočaranjem. Menijo, da zaveze držav niso dovolj smele, saj so se izognile zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen. Sodelujoče države se niso mogle sporazumeti niti o tem, da bi pozdravile ugotovitve nedavnega poročila IPCC.
»Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta,« je bila dramatična izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.
Tudi po oceni društva za sonaravni razvoj Focus podnebni vrh ni prinesel jasne zaveze držav, da bodo pred letom 2020 okrepile svoje podnebne cilje. Je bil pa uspešen pri sprejemanju razmeroma učinkovite, čeprav nepopolne knjige pravil o izvajanju pariškega sporazuma, so ocenili v društvu.
