Iz Banskih dvorov so v hrvaški parlament poslali predlog spremenjenega zakona o državljanstvu, po katerem za pridobitev državljanstva ne bo več treba znati hrvaškega jezika in latinične pisave, poznati hrvaške kulture in državne ureditve.
S tem so upoštevali pripombe hrvaških izseljencev, ki so se nameravali kot hrvaški državljani vrniti na Hrvaško, a je bila ena večjih ovir znanje hrvaščine.
Med drugim naj bi s spremenjenim zakonom razveljavili tudi generacijsko omejitev za pridobitev hrvaškega državljanstva za potomce izseljencev, kar pomeni, da bo hrvaško državljanstvo možno pridobiti ne glede na to, kdaj so prosilčevi predniki zapustili območje Hrvaške.
Zvišali so tudi mejo za prijavo v evidenco hrvaških državljanov do 21. leta, in sicer za osebe, ki so bile rojene v tujini, a imajo vsaj enega starša hrvaškega državljana. S to spremembo bodo omogočili mladim ljudem, da se sami prijavijo za vpis v knjigo državljanov, če starša tega nista storila do polnoletnosti otrok.
Državljanstva ne bo mogla pridobiti oseba, ki se je kdaj prej hrvaškemu državljanstvu odpovedala
Omogočili bodo tudi pridobitev hrvaškega državljanstva za mladoletne otroke, katerih vsaj eden staršev je pridobil hrvaško državljanstvo kot izseljenec ali potomec hrvaških izseljencev. Olajšali bodo tudi izvajanje dokaznega postopka za pripadnike hrvaškega naroda, ki nimajo osebnih dokazov o pripadnosti hrvaškemu narodu, a sta starša nedvomno Hrvata.
Predvideli so tudi slovesno prisego za osebe, ki bodo hrvaško državljanstvo dobile z naturalizacijo.
Ta teden na vladi sprejeti zakon pa vsebuje tudi določilo, da državljanstva ne bo več mogla pridobiti oseba, ki se je pred tem odpovedala hrvaškemu državljanstvu.
Državljanstvo bodo lahko odvzeli, če je bilo pridobljeno na podlagi poroke, ki je bila dosežena zaradi koristi, kot tudi zaradi lažnega predstavljanja ali prevar med postopkom pridobitve.
Hrvaški notranji minister Davor Božinović je pojasnil, da želijo s spremembami zakona prepoznati in ovrednotiti gospodarske, demografske, družbene, znanstvene in ostale potenciale med hrvaškimi izseljenci.
Povedal je, da je od uveljavitve zakona o državljanstvu leta 1992 hrvaško državljanstvo dobilo nekaj manj kot 1,1 milijona tujih državljanov.
