Slovenski zunanji minister Miro Cerar je danes končal tridnevni obisk v Združenih državah po srečanju z ameriškim kolegom Mikom Pompeom, ki je bilo predvideno sinoči. Cerarjev obisk v ZDA je prvi kakšnega zunanjega ministra po osmih letih, ko je bil tam Samuel Žbogar. Karl Erjavec v šestih letih in pol ministrovanja ni bil v State Departmentu.
Cerar je med obiskom ZDA dejal, da se je praznina v stikih z Američani na visoki ravni zgodila zaradi premajhne aktivnosti na ravni zunanjega ministrstva in celotne zunanje politike. Ob tem je zagotavljal, da si bo na položaju ministra prizadeval za intenzivnejše odnose z Washingtonom tudi v prihodnje. Cerar je kot premier sicer bil na obisku v ZDA pred tremi leti skupaj z delegacijo gospodarstvenikov, a tedaj ni imel srečanj z vidnejšimi predstavniki Obamove administracije, ampak so obiskali sedeže nekaterih ključnih informacijsko-telekomunikacijskih podjetij.
Opazna zastopanost slovenskih korenin
Danes je imel zunanji minister predvidene tudi pogovore na Svetu za nacionalno varnost, kjer so pričakovali svetovalca predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost Johna Boltona. Že pred tem se je v četrtek sestal s senatorko slovenskih korenin iz Minnesote Amy Klobuchar. Slednja bo skušala uresničiti staro, a nikoli izpeljano idejo o ustanovitvi skupine prijateljstva s Slovenijo v kongresu. Klobucharjeva je sicer med tistimi demokratskimi politiki, ki razmišljajo o predsedniški kandidaturi leta 2020. Gneča za predsedniško nominacijo v stranki bo očitno velikanska, saj se zdaj v ameriških medijih vrti že kakšnih trideset imen, ki resno razmišljajo o tem, da bi se potegovala za Belo hišo in skušala iz nje spraviti Trumpa. Če bi to morda uspelo Klobucharjevi, pa bi bili priča temu, da bi se 20. januarja 2021 v zahodno krilo Bele hiše vselila predsednica slovenskih korenin, iz vzhodnega krila pa bi se izselila prva dama, ki je Slovenka. Glede slednje je Cerar dejal, da je Slovenija ponosna nanjo, se pa zaveda, da je vloga Melanie Trump simbolna, protokolarna. »Morda jo bo okrepila v tej smeri, da bo svojega soproga le pripeljala v Slovenijo. To bi si vsi želeli,« je rekel.
Energetski interesi
Cerar je tudi dejal, da si želi, da bodo ZDA močan investitor v Sloveniji. Možnosti za konkretne ponudbe sodelovanja, ki jih je morda odnesel v ZDA in na katere je v pogovoru za Delo nedavno namignil premierjev zunanjepolitični svetovalec Roman Kirn, je več. Ameriški predstavniki pa so bili v zadnjem času v Sloveniji posebej opazno dejavni glede mogočega energetskega sodelovanja. S postavitvijo približno desetih terminalov za utekočinjen zemeljski plin na stari celini bi radi zmanjšali odvisnost Evrope od ruskega plina in povečali prodajo svojih energentov. Na Slovenijo predvsem računajo kot na naročnico plina iz terminala na hrvaškem Krku, a je s tem več težav, na čelu z nekonkurenčno ceno. Za večjo razpršenost virov so zainteresirane tudi mnoge članice EU, se pa pri tem vprašanju mešajo politični, geostrateški in gospodarski interesi posameznih prestolnic.
Balkan ostaja pomembna tema
Cerar je v ZDA omenjal tudi arbitražo s Hrvaško, rekoč, da je to, da sosednja država ne spoštuje vladavine prava, izredno slab signal za celotno regijo zahodnega Balkana. Slednji je že tako in tako priča vedno novim napetostim – samo danes je Kosovo z zakoni ustanovilo vojsko, kar razburja Srbe, v Zagrebu pa so odločali o deklaraciji o Hrvatih v Bosni in Hercegovini, ki jo mnogi v Sarajevu razumejo kot vmešavanje v notranje zadeve države. Pričakovano je bil tako na dnevnem redu Cerarjevih pogovorov v Washingtonu tudi zahodni Balkan, poleg tega pa poleg dvostranskih odnosov še zveza Nato, Rusija, sporazum z Iranom in druge teme.
