Sploh pa Slovenija ni edina država na planetu, ki išče delavce, le da se iz tega tukaj dela velik problem. Če delavcev ni, se jih pač bolje plača ali pa uvozi. Res je neodgovorno od ljudi, da ne želijo izmenskega dela z vsako drugo delovno soboto za 630 evrov na mesec. Globalna ureditev je, da izobraženi kadri, zdravniki in strokovnjaki iz južnih držav, ki so jih na svoje stroške izobrazili, prehajajo v severne, kjer dobijo bolje plačano delo, in v državo, ki jih je izobrazila, pošiljajo samo še zahtevke v obliki izkoriščanja javnih storitev. Večina slovenskih delodajalcev ima težave pri iskanju poceni delovne sile, zaradi »strokovnosti« vrha ministrstva za delo, ki več kot desetletje ni bilo sposobno urediti niti pogojev dela IPS v Luki Koper, pa je njihovo legalizirano sporno početje potekalo leta. Če na primer gradbeni sektor nima dovolj domačih delavcev, naj najde ustrezen kader med begunci. Je kdaj kdo od strokovnjakov za begunska vprašanja naredil analizo znanj in sposobnosti ljudi, ki bežijo v razvitejši in varnejši svet?
Tole »farbanje« vsega in vsakogar o pomanjkanju delovne sile se lepo pokaže pri največji domnevni »katastrofi« za delodajalce v obliki povečanja minimalne plače za 33 evrov. V trenutku bo, pravijo, zato 25.000 delovnih mest manj. Čemu torej delodajalske organizacije ne podprejo zvišanja minimalne plače, saj bodo s posledičnim zapiranjem delovnih mest takoj pripomogli k zmanjšanju potreb po kadrih, ki jih primanjkuje?
Najbolj smešno pa je sploh jadikovanje o tem, kako ubogi so delodajalci, ker ne najdejo kadra. Kdo je kriv za to? To je njihov problem in če ga ne znajo rešiti, naj delajo pač kaj takšnega, kar je manj zahtevno. Premlevanje teh težav je enako nesmiselno kot to, kaj bodo delodajalci z »odvečnim« denarjem, ki ga zaslužijo s slabo (ali celo sploh ne) plačanimi delavci, ki vsak dan preživljajo v socialni stiski.
Mitja Vilar, Šmarje - Sap