Zato je nastal vtis, da so vsi citati vzeti iz Motorevije, kar ne drži. Navedbe, ki jih kritiziram, so povzete tudi po novinarjih avtomobilističnih prilog v Delu in Dnevniku. Res pa je, da sem v zapisu tudi pohvalil le Motorevijo, pa bi to lahko naredil tudi pri drugih medijih.

Ne drži pa urednikov zapis, da problematiziram zapise o voznih lastnostih avtomobilov. Pišem izrecno le o poudarjanju dinamične vozniške izkušnje, kar je, vsaj zame, sinonim za hitrost. Če za osvežitev spomina povzamem le tri stavke (iz Motorevije), mislim, da bo dovolj jasno, za kaj gre.

… avtomobil sproži in ponudi popolno vozniško vznemirjenje že s podobo, ki kar kliče po tem, da voznik kot osa piči na vrh ovinka. Ponuja natančno krmiljenje, zanesljivo lego in je smerno prepričljiv tudi pri visokih hitrostih. Model se bo med slovenske ovinke zapodil predvidoma kmalu…

Urednik piše, da najbrž ne poznam zakonitosti avtomobilov, še zlasti pa ne vpliva voznih lastnosti na varno vožnjo. Mislim, da večino izumov, ki zagotavljajo varnejšo vožnjo, poznam. Me pa zaradi tega nikoli ne zanese, da bi pičil na vrh ovinka ali pa se podil med njimi. Prav dobro poznam omejitve, ki jih narekujejo fizikalni zakoni, in vselej vozim s precej rezerve. Dobro tudi vem, da izboljšave varnostnih sistemov nezrele voznike navajajo k drznejši vožnji. Prav tako vem, da imajo novinarji, ki preizkušajo avtomobile, veliko več znanja in spretnosti kot 99 odstotkov drugih voznikov. Prav zato te prepričljive večine ne bi smeli spravljati v skušnjavo, da bi poskušala voziti podobno, kot avtomobil to omogoča tistemu odstotku izbrancev. Pa še v tem odstotku izbrancev se zgodi, da fizika včasih premaga spretnost, kar tudi urednik nedvomno ve, morda tudi iz svojih izkušenj.

Predstavljajmo si Bojana Križaja, ki bi priporočal smuči, kakršne po njegovem testiranju zagotavljajo zanesljivo držanje smeri pri 120 km/h, in sliko Krvavca po navdušenih rekreativnih posnemovalcih.

Urednik Blaž Poženel nadalje citira mojo izjavo, da hitrost ubija sama po sebi, pri tem pa se (me) sprašuje, ali se bomo spet vozili s hitrostjo konjske vprege. Prispodoba je nesmiselna, ker je tudi moja izjava iztrgana iz konteksta, v katerem primerjam omejevanje reklamiranja cigaret in alkohola. Ne ena ne druga zasvojenost ne ubijata hipno, kar se lahko zgodi pri hitri vožnji. To je bil ves smisel moje primere.

Avtomobilskim novinarjem gre vse priznanje za druge prispevke k izboljšanju prometne varnosti. To pa ne pomeni, da s pisanjem, ki ga kritiziram, ne podrejo marsičesa dragocenega, kar so pomagali zgraditi.

DRAGAN PETROVEC