Ko je pri enajstih letih imela nesrečo pri plavanju in je počasi začela izgubljati vid, se je njeno življenje popolnoma spremenilo. »Bila sem aktivna najstnica in najtežje zame je bilo, da sem izgubila svojo neodvisnost,« se spominja. Bratje so ji morali prebirati knjige, ki so bile njena strast pred nesrečo. A ker jih ni bilo vedno ob njej, ko si je zaželela brati knjigo, je prav to spodbudilo njeno željo po inovacijah. Začela se je spraševati, kako to, da ne obstaja računalniška tehnologija, ki bi ustvarila knjige v Braillovi pisavi. Vpisala se je v računalniški tečaj za slepe, kmalu zatem pa je pri IBM dobila prvo zaposlitev, kjer je začela z razvojem računalniških tehnologij za pomoč slepim. Prva je ustvarila brskalnik, ki slepim prebere vsebino spletnih strani, prav tako posebno telefonsko aplikacijo, s pomočjo katere se uporabnik varno premika v notranjih prostorih. Zdaj pripravlja nove izume, s katerimi želi pomagati slepim. Ukvarja se z umetno inteligenco in robotiko, ki naj bi slepim pomagala pri potovanjih. Ker tudi sama rada sede na letalo, bi to v prihodnje rada počela bolj neodvisno kot zdaj, ko potrebuje pomoč. Zato pripravlja posebnega robota v obliki kovčka, ki bo slepega uporabnika varno vodil na letališču in mu tudi sporočal spremembe glede ur letov ali odhodnih točk. Nared je že prototip robota, ki pa je po mnenju znanstvenice še pretežek. Upa, da bo čez dobro leto robot že povsem končan.