Ustanovitev obrambnega ministrstva Kosova in oblikovanje kosovske vojske sta najlepše darilo za novoletne praznike, je po izglasovanju zakonodaje o tem tvitnil kosovski predsednik Hashim Thaçi. Zanjo je glasovalo 105 poslancev v kosovskem 120-članskem parlamentu z dvajsetimi predstavniki manjšin, pri čemer so poslanci srbske manjšine glasovanje bojkotirali in ga označili za obvoz ustave. Tudi evropskim očitkom o tem so se v Prištini formalno izognili z ohranitvijo ustavnega poimenovanja svojih oboroženih enot kot varnostnih sil, čeprav so s tremi zakoni o ustanovitvi obrambnega ministrstva, aktivnih vojakih in rezervistih ter sistemu rekrutiranja sprožili oblikovanje vojske kot naslednjega koraka k polni suvereni državnosti.
V službi vseh državljanov
Kosovske varnostne sile so bile v skladu z leta 2008 sprejeto ustavo vzpostavljene slabo leto pozneje, v celoti operativne pa so postale pred petimi leti. Imajo 2500 aktivnih pripadnikov in do 800 rezervistov, z zgolj lahko oborožitvijo pa imajo podvržena civilnemu nadzoru omejena pooblastila na krizne dogodke ob predvidenem sodelovanju tudi v mednarodnih mirovnih misijah. Kosovo naj bi v naslednjem desetletju dobilo pravo vojsko, ki bo zadolžena za obrambo države oziroma po današnjih navedbah kosovskega premierja Ramusha Haradinaja vojsko vseh državljanov, vedno v službi miru. »Vojska ne bo nikoli usmerjena proti svojim državljanom, saj so ti tako na jugu kot na (srbskem op. p.) severu kot doma,« je dejal ko je napovedal, da bodo njeni predstavniki razporejeni po celem Kosovu. Kritike iz Evropske unije in Nata na račun za Beograd izjemno spornega preoblikovanja kosovskih varnostnih sil so v Prištini sicer upoštevali s prilagoditvijo nekaterih zakonskih določil, med drugim s členom, ki navaja, da so »kosovske varnostne sile večetnične vojaške sile, profesionalne, oborožene in pooblaščene, da služijo v državi in na tujem v skladu z ustavnim in zakonskim mandatom«.
Iz Beograda so že pred sprejetjem zakonodaje na Prištino deževala ostra opozorila, med drugim je predsednica srbske vlade Ana Brnabić v začetku tega meseca namignila celo na vojaško zaščito srbskega življa na kosovskem severu. Danes je poudarila, da Srbija ostaja na poti miru in stabilnosti, srbski zunanji minister Ivica Dačić pa je napovedal, da bodo zahtevali izredno zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov v prepričanju, da Priština krši njegovo resolucijo 1244, ki je po posredovanju Nata proti Srbiji leta 1999 formirala mednarodno misijo za Kosovo (UNMIK) in je vsaj po mnenju Beograda še vedno zavezujoča ne glede na kosovsko razglasitev neodvisnosti in njenega resda še ne dokončnega mednarodnega priznanja. Oglasil se je tudi direktor urada srbske vlade za Kosovo in Metohijo Marko Đurić, ki je vojsko Kosova označil za nelegalno okupacijsko oboroženo formacijo, pozval tako kosovske Srbe kot Albance, naj se ji ne pridružijo, ter dodal, da je njen cilj nasilno preoblikovanje meje s Srbijo.
Zmerne kritike iz Bruslja
Evropska unija in Nato sta izrazila zadržano nezadovoljstvo z današnjo potezo Prištine, ki po nedavni uvedbi stoodstotne carine na srbsko (in bosansko) blago še dodatno blokira dialog z Beogradom. Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg je tako dejal, da je sicer tranzicija kosovskih varnostnih sil (KVS) načeloma stvar, o kateri odloča Kosovo, da pa so Prištini dali vedeti, da so jo sprožili v napačnem času. Dodal je, da bodo ponovno ocenili sodelovanje Nata s KVS, ter poudaril, da morajo vse strani zagotoviti, da današnja odločitev ne bo privedla do povečanja napetosti v regiji. S strani EU so podarili, da mora biti preoblikovanje KVS izvedeno zgolj in samo v postopnem procesu in v skladu s kosovsko ustavo, britanski veleposlanik na Kosovu Ruairí O'Connell pa je za srbsko Prvo TV dejal, da njegova država v danes sprejeti zakonodaji ne vidi nič spornega, saj je Kosovo neodvisna država, ki kot takšna oblikuje oborožene sile, če to želi.
