Hrvaški orožarski posli ne morejo brez zapletov, ne glede na to, ali gre za nakup oklepnikov in tovornjakov ali za remont vojaških letal in helikopterjev. Zapletlo se je tudi pri nakupu dvanajstih pol milijarde dolarjev vrednih izraelskih letal ameriške izdelave F-16 barak, ker Washington ni najbolj srečen, da bo s prodajo ameriških letal služil Tel Aviv.
Upokojeni general ne spi mirno
Letala iz 80. let so namesto ameriških sistemov za protielektronsko delovanje, radarje in različne rakete posodobili v Izraelu s svojo sofisticirano opremo in orožjem. V tem primeru se Hrvaška zdi kolateralna žrtev spora med ZDA in Izraelom, a tudi podpredsednik hrvaške vlade in obrambni minister ter upokojeni general hrvaške vojske Damir Krstičević ne spi mirno. Njegovo vlogo pri nakupu letal spremljajo medijska ugibanja, ali ima osebni interes pri sklepanju poslov z Izraelom.
Potem ko so ameriški, izraelski in hrvaški mediji konec prejšnjega tedna poročali, da administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa blokira prodajo, se je Krstičević izogibal neposrednim odgovorom na novinarska vprašanja o svoji odgovornosti pri dogovoru z Izraelci glede na to, da mora ameriška vlada državi, ki ji je prodala svoja letala, odobriti prodajo letal tretji državi. Krstičević je nervozo kazal tudi po preobratu, ko je ameriško zunanje ministrstvo v sredo v zvezi s to prodajo ameriški kongres obvestil o »transferju tretji strani«. Vztraja, da so ZDA in Izrael pisno zagotovili, da težav pri prodaji letal ne bo. Dokumente s potrdili obeh držav naj bi predstavil tudi na pristojnem odboru sabora.
Ne le finančni vidik
Rabljena izraelska letala so izbrali letos spomladi na mednarodnem javnem razpisu kot najugodnejšo od štirih ponudb. Pri odločitvi o nakupu letal niso upoštevali le finančnega vidika, temveč tudi kriterije strateškega partnerstva, zmogljivosti letal in investicij, so pojasnili ob sklenitvi razpisa. Največja konkurenca v tekmi za nove čuvaje hrvaškega neba so bila švedska nova letala gripen JAS-39, medtem ko so ponudbo rabljenih različic vojaških letal F-16 poslale tudi ZDA in Grčija.
Hrvaška se je zagrela za rabljena ameriška letala F-16 C/D blok 30, ker naj bi jih Izrael posodobil na raven, ki ne zaostaja veliko za ameriškimi različicami F-16 iz 21. stoletja, in ker so skladna tudi z vojaškimi standardi zveze Nato. Izrael se je zavezal, da bodo pri ameriškem proizvajalcu F-16, družbi Lockheed-Martin, zagotovili tudi remont (Service Life Extension Program – SLEP) za deset enosedežnih in dve dvosedežni letali. Remont bo podaljšal življenjsko dobo barakov za približno 3000 letalskih ur, kar v primeru hrvaškega letalstva pomeni od 25 do 30 let uporabe. Izraelska ponudba med drugim določa, da bosta prvi dve letali prispeli do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022. A pogodbe ne bo mogoče podpisati, dokler prodaje ne bo potrdil kongres ZDA. Odločitev s Kapitola je mogoče pričakovati najpozneje do konca božičnih praznikov. Na ameriškem veleposlaništvu v Zagrebu so pojasnili, da kljub zeleni luči ameriške vlade ostajajo sporne »določene tehnične podrobnosti« pri prodaji letal, a si vse strani prizadevajo zadevo čim prej urediti. Hrvaški premier Andrej Plenković je povedal, da bo Hrvaška sprejela le letala s konfiguracijo, kot jo določa izraelska ponudba, ali pa bodo mednarodni razpis razveljavili.
Dvomi o upravičenosti nakupa
Izraelska letala z vzdevkom barak, kar v hebrejščini pomeni svetloba, so stara od 25 do 30 let in so jih pogosto uporabljali v vojnih operacijah. Zato so se v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti pojavili dvomi o upravičenosti njihovega nakupa. Hrvaška naj bi namreč z nadomeščanjem vojaških letal mig 21 iz časov nekdanje JLA zadostila potrebam vojaškega letalstva do sredine stoletja. Nekateri kritiki so šli tako daleč, da so ocenili, da bo Hrvaška kupila »prazne stare pločevinke«. A stanje trenutno ni nič boljše niti v hrvaškem vojaškem letalstvu, ker so po korupcijskih zapletih in neuspešnem remontu migov 21 v Ukrajini namesto osmih letal v operativni rabi menda le trije migi.
Aktualni hrvaški državni vrh se je odločil, da bodo zagotovili obstoj vojaškega letalstva kot ene najpomembnejših verig v obrambi države, zato so v proračunu že zagotovili prve zneske za plačilo Izraelu. Pričakujejo, da se bo zgodba z baraki uspešno razpletla v zadovoljstvo vseh treh zainteresiranih strani, morda že med srečanjem ameriškega ministra za obrambo Jamesa Mattisa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem prihodnji teden v Jeruzalemu.
