»EU soglasno podaljšuje gospodarske sankcije proti Rusiji zaradi ničelnega napredka pri izvajanju dogovorov iz Minska,« je tvitnil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska spremljata Francija in Nemčija, saj sta bila izpogajana v okviru normandijske četverice, ki vključuje še Rusijo in Ukrajino.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes voditeljem poročala o izvajanju dogovorov. Ker to ni zadovoljivo, je bilo podaljšanje pričakovano. Sankcije, ki se nanašajo na finančni, energetski in obrambni sektor, je unija uvedla konec julija 2014 in jih nato septembra 2014 še okrepila. Marca 2015 je unija trajanje sankcij povezala z uresničevanjem mirovnih dogovorov iz Minska.
Podaljšane gospodarske sankcije omejujejo dostop petih največjih ruskih bank v državni lasti - Sberbank, VTB, Gazprombank, VEB in Rosselkhozbank - do primarnih in sekundarnih kapitalskih trgov EU. Dostop do evropskih kapitalskih trgov je unija omejila tudi za energetska podjetja Rosneft, Gazprom Neft in Transneft ter za obrambna podjetja OPK Oboronprom, Uralvagonzavod in United Aircraft Corporation, ki vključuje proizvajalca vojaških letal tupoljev. Poleg tega sankcije vključujejo embargo na izvoz in uvoz orožja in vojaške opreme, ki velja za nove pogodbe. Embargo na orožje zajema tudi tehnično in finančno podporo ter usposabljanje in svetovanje.
Gospodarske sankcije vključujejo tudi prepoved izvoza blaga za dvojno, torej civilno in vojaško uporabo, ter tehnologije za vojaško uporabo v Rusiji ali za ruskega končnega uporabnika. Namen gospodarskih sankcij je tudi preprečiti dostop do nekaterih občutljivih tehnologij in storitev, ki jih je mogoče uporabiti za pridobivanje ali proizvodnjo nafte v globokem morju in na Arktiki. EU je poleg gospodarskih sankcij uvedla še niz drugih ukrepov v odziv na krizo v Ukrajini, na primer sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo za posameznike in pravne osebe.
V odziv na nezakonito priključitev Krima Rusiji je uvedla še vrsto omejevalnih ukrepov na področju naložb in trgovine, ki se nanašajo le na ozemlje Krima. Novih sankcij proti Rusiji zaradi njenih dejanj v in ob Azovskem morju, ki vključujejo nasilno zajetje ukrajinskih mornarjev in ladij, pa za zdaj ni pričakovati. EU in zveza Nato za zdaj le pozivata Rusijo k izpustitvi mornarjev in zagotovitvi proste plovbe v Azovskem morju. Tudi vrh EU je danes zahteval takojšnjo izpustitev zajetih ukrajinskih mornarjev, vrnitev ladij in prosto plovbo vseh ladij skozi Kerški preliv.
