Velika praznična smreka, ki že od začetka decembra stoji na Starem trgu, je danes vsaj začasno dobila družbo. Pred Drugo violino so namreč razporedili praznična drevesca iz slovenskih gozdov, ki so jih nato varovanci Centra Draga in Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana ob pomoči otrok iz ljubljanskih vrtcev in šol praznično okrasili. Majhne iglavce so jim podarili v Zavodu za gozdove Slovenije v sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi. Drevesa z okraski, ki so jih udeleženci tradicionalnega krašenja izdelali sami, bodo podarili domovom za starejše ter sodelujočim posameznikom in skupinam.
Letos smrečice z rdečo nalepko
V zavodu so ob tem mimoidoče spodbudili k uporabi naravnih in v Sloveniji vzgojenih smrečic za namen praznične okrasitve. Te so letos med prevozom in prodajo označene z rdečo nalepko z letnico 2018. Nalepka zagotavlja, da je drevo zraslo v nasadu okrasnih dreves v Sloveniji in da sečnja ni povzročila škode v gozdu.
»Večinoma se smrečice za okras pridobiva z zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter iz namenskih nasadov na kmetijskih površinah,« so zapisali v zavodu in dodali, da bodo praznična drevesca lahko pridobili tudi z redčenjem pomlajenih gozdnih površin. Te so se namreč zaradi ujm v preteklih letih zelo povečale.
»V naslednjih letih bomo usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega ter pred poškodbami in škodljivci bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda,« so zapisali v zavodu.
Z drevesci s severa lahko pridejo tudi bolezni
Kljub spodbudi k uporabi domačih prazničnih dreves v zavodu opažajo, da uporaba upada, na kar so že opozorili tudi v preteklih letih. Letno namreč lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc izdajo povprečno 27.000 nalepk, še pred petimi leti pa je bila ta številka za približno tretjino višja. To lahko škoduje slovenskemu gozdu, opozarjajo v zavodu. Medtem ko so drevesca z ustreznimi nalepkami običajno domače smreke, redkeje tudi jelke in bori, pa so okrasna drevesca brez nalepk pogosto tudi kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke, ki jih pripeljejo iz tujine.
»Zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Z okrasnimi drevesi se v Slovenijo lahko namreč zanesejo bolezni, ki v primeru razširitve na rastoče jelke povzročijo večjo škodo v naših gozdovih in parkih,« so pojasnili v zavodu.
