»Splošna bolnišnica Jesenice je zadnja tri leta poslovala pozitivno in ima kumulativno presežek prihodkov nad odhodki. Tudi v letošnjem poslovnem letu pričakujemo uspešen zaključek. Zgodba o uspehu je zagotovo tudi urgentni center, ki ob bolnišnici deluje že tri leta. Vendar pa ta tako od stroke kot od vodstva zahteva nadaljnji razvoj,« pravi direktor bolnišnice Janez Poklukar.
»Kljuko vrat si je podalo 120.000 bolnikov. Prednost delovanja urgentnega centra je, da je za bolnike poskrbljeno na enem mestu. Tako se skrajšata tako čas kot pot v celoviti obravnavi bolnika,« pravi strokovna direktorica Anja Jovanovič Kunstelj.
Po urgenci na prenatrpane oddelke
Znotraj jeseniškega urgentnega centra delujeta dve službi, zdravniki in drugo osebje iz splošne bolnišnice in iz jeseniškega zdravstvenega doma, ki naj bi se v kratkem združili v eno organizacijsko enoto – odprta so le še nekatera organizacijska in finančna vprašanja. Velike potrebe pa imajo po zdravnikih urgentne medicine. V urgentnem centru trenutno dela le en zdravnik s takšno specializacijo, preostali zdravniki pa so specialisti za druga področja.
»Želimo si, da bi v prihodnjem desetletju dobili 20 specialistov urgentne medicine. Trenutno imamo pet specializantov, prvi bo specializacijo zaključil prihodnje leto, ostali pa v prihodnjih štirih letih,« pravi Jovanovič Kunstljeva.
»Urgentni center pomeni vrata v našo bolnišnico, zato se je število hospitaliziranih bolnikov pomembno zvišalo. Za potrebe gorenjskega bolnika je okvir naše bolnišnice vedno bolj tesen, če ne celo pretesen,« opozarja strokovna direktorica. Da je tako, potrjuje predstojnik urgentnega centra Robert Carotta.
»Vsak dan se srečujemo z isto problematiko, in sicer da bolnikov, ki po obravnavi v urgentnem centru potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ne moremo namestiti v bolnišnico, dokler postelje niso izpraznjene. Največje težave imamo na internem oddelku, sledi kirurški oddelek, tudi drugod pa ni dosti bolje. Potrebe po novi bolnišnici so velike,« pove brez dlake na jeziku.
Do sprejemljivega deleža najmanj nujnih bolnikov
Na leto sicer sprejmejo okoli 40.000 bolnikov, kar jeseniški urgentni center uvršča med srednje velike urgentne centre.
»Dobro deluje tudi osnovno zdravstvo, to se pozna po tem, da število sprejetih bolnikov ne narašča skokovito, pač pa le za okoli štiri odstotke na leto. Tudi delež bolnikov z modro, torej najmanjšo stopnjo nujnosti, se je ustalil pri približno štirih odstotkih oziroma okoli 1500 takih bolnikih na leto, kar je nekako sprejemljivo,« pravi predstojnik urgentnega centra.
Statistični podatki o bolnikih pa izdajajo zanimive podrobnosti, opozarja. Le nekaj manj kot polovica vseh, ki pridejo v jeseniški urgentni center, prihaja iz zgornje Gorenjske. »Vedno več bolnikov in poškodovanih prihaja in Kranja, Tržiča, Mengša, Domžal, Škofje Loke, Žirov, prihajajo tudi iz Tolmina, Bovca, Kobarida… Verjetno tudi zaradi bojazni pred dolgimi čakalnimi dobami na ljubljanski urgenci,« je prepričan Carotta.
Želja po novi bolnišnici na Jesenicah, kjer zaradi delovanja urgentnega centra v bolnišnico sprejmejo okoli 3000 bolnikov na leto več kot prej, ne skrivajo, pri čemer Poklukar opozarja: »Za stroko lokacija nove bolnišnice ni pomembna. Pomembni so ustrezni prostori, ki omogočajo strokovni in organizacijski razvoj.«
Ne le da v obstoječi bolnišnici, ob kateri ni prostora za novogradnjo, ne morejo izvajati vseh programov, ki jih Gorenjci potrebujejo, na nekaterih oddelkih, na primer na abdominalni kirurgiji, si sobo deli štiri ali pet bolnikov, na celotnem oddelku pa imajo na voljo le dvoje sanitarij. Veliko bolj primerno bi bilo, opozarjajo v vodstvu bolnišnice, da bi se zdravili v dvoposteljnih sobah, v katerih bi bila tudi stranišča, a za takšno prenovo bi se morali odreči petini postelj.
