Prevoda zbirke črtic Ivana CankarjaPodobe iz sanj, v angleščini Images from dreams, sta se v dolgotrajnem in, kot sta povedala, tudi intenzivnem procesu lotila Jasmin B. Frelih in Erica Johnson Debeljak, medtem ko je Katja Perat delo pospremila z esejističnim uvidom, ki razpira recepcijo nekoliko mlajše generacije od tiste, ki se navadno loteva interpretacij Cankarja. Povsem novo razsežnost njegove pisave pa vzpostavlja tudi vizualna plat izdaje – dodane reprodukcije akademskega slikarja Mitje Ficka. »Ne toliko nadrealistični jezik, bolj me zanima prostor med realnim in nerealnim, med podobo, ki obenem je in ni mogoča,« je pojasnil.
Urednica Tanja Petrič je povedala, da so s tem sklenili enega najzahtevnejših knjižnih projektov doslej: »Z njim smo se v Cankarjevem letu želeli pokloniti tako našemu velikemu pisatelju kot spominu na konec prve svetovne vojne. Po drugi strani pa s prvo posebno številko edicije Litterae Slovenicae odpiramo darilno in reprezentativno zbirko vrhuncev slovenske književnosti v tujih jezikih in novimi vpogledi na že kanonizirane avtorje.«
Odpiranje zahtevam tujih trgov
Zbirka Litterae Slovenicae ima navsezadnje že dolgo zgodovino in temu primerno statistiko – je mednarodni »dom« 153 slovenskim avtorjem, 161 prevajalcem in 67 knjigam v desetih tujih jezikih. Nastala je leta 1963, ko sta DSP in SC Pen skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev oblikovala revijo Le Livre Slovène, da bi z njo tuje bralce obveščala o sodobni slovenski književnosti in kulturi. Slabih trideset let kasneje se je revija vsebinsko in vizualno preoblikovala v knjižno zbirko z današnjim imenom, v tem času pa so med drugim izšla dela, kot so angleški prevod Grumove dramatike in Kosovelove poezije, španski prevod Simčičeve proze in Svetinove dramatike pa ruski prevod Jesihovih pesmi in francoski kratkih zgodb Katarine Marinčič.
Odkar sta uredniško taktirko leta 2012 prevzeli Tanja Petrič in Tina Kozin, je raven predstavitve reprezentativnih avtorjev čim bolj različnih generacij in poetik še zrasla. Izkušeni prevajalci iz slovenščine v tuje jezike in lektorji, ki so materni govorci ciljnih jezikov, so nujni člen produkcijske verige, vsako izdajo pa pospremi tudi esej literarnih strokovnjakov, ki delo avtorja umešča v širši kontekst, da je tudi recepcijski proces v tujini blažji. »Zbirka sledi zastavljenim smernicam in se odpira zahtevam evropskega prostora, zdaj denimo nemškemu zaradi našega častnega gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu. Pred tem vedno preverimo že obstoječe prevode, se razgledamo po prevajalcih in razmislimo o zanimanju za posameznega avtorja na tujem knjižnem trgu,« je uredniški pristop razložila Petričeva.
Leta 2015 so pri DSP pridobili dodatna evropska sredstva za omenjeni projekt, ki omogočajo več gostovanj slovenskih piscev v tujini, pa tudi nastanek informativnega spletnega portala o vseh izdanih knjigah, avtorjih in prevajalcih, ta je primarno namenjen predvsem zainteresiranim tujim bralcem. Izdaje Litterae Slovenicae lahko ti za zdaj najdejo v knjigarnah v Avstriji in Belgiji, a je vstop v distribucijsko mrežo na tujih knjižnih trgih izjemno otežen. Tudi zato so se v društvu pred dobrim letom odločili za sodelovanje z uveljavljenim distributerjem elektronskih knjig Bookwire. Več kot 20 naslovov iz zbirke je zato na voljo na mednarodnih kanalih za elektronske knjige, kot so Amazon, Kobo, Apple iBooks Store in buch.de, ter digitalnih knjižnicah, kot sta DiViBib in Overdrive.
