Vlada v spremembi odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020 za leto 2019 predvideva javnofinančni presežek v višini 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in znižanje javnega dolga s 70 na 66,6 odstotka BDP.
Fiskalni svet opozarja, da bosta nominalni presežek in krčenje javnega dolga glede na BDP predvsem posledica gospodarske rasti. »Potem ko so se slovenske javne finance gibale v območju strukturnega javnofinančnega ravnovesja, Slovenija s temi proračunskimi načrti zapušča to območje in prehaja v strukturni primanjkljaj,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Ocenjujejo, da bi morali biti javnofinančni izdatki, če želi država skladno s fiskalnim pravilom imeti strukturno ravnovesje, nižji za okoli 270 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP. »Vendar ob tem ne govorimo o pretiranem varčevanju ali zategovanju pasu,« je dodal Kračun. Vladni predlog predvideva za 1,1 milijarde evrov višje izdatke, kot so bili določeni v dosedanjem okviru, fiskalni svet pa ocenjuje, da bi bili na varni strani, če bi bili izdatki višji za 830 milijonov evrov. Analize fiskalnega sveta kažejo, da je Slovenija trenutno na vrhu konjunkturnega cikla in da je zelo verjetno, da bo šla pot v prihodnje navzdol, posledično pa tudi javnofinančni prihodki. Zato bi morala država v obdobju konjunkture ustvariti presežke, s katerimi bi lahko blažili posledice nižjih prihodkov ob upočasnitvi gospodarske rasti.
Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je dejal, da njihovi preračuni kažejo na velik vpliv morebitnega znižanja gospodarske rasti na javnofinančne prihodke oz. saldo javnih financ. »To je tveganje, ki se ga moramo vsi zavedati, tudi vlada,« je dejal. Fiskalni svet zato vladi predlaga, da v nadaljnjih postopkih za rebalans proračuna za leto 2019 porabo prilagodi strukturnemu ravnovesju ter da tudi takoj začne s strukturnimi reformami, ki bodo zagotovile ravnovesje javnih financ vsaj na srednji, če ne na dolgi rok, brez interventnih (varčevalnih) ukrepov.
Pri javnem dolgu bo Slovenija glede na vladne načrte v letu 2019 - nižanje javnega dolga z okoli 70 odstotkov BDP na 66,6 odstotka BDP - izpolnjevala minimalno pravilo, da se dolg zmanjšuje po eno dvajsetino razlike do 60 odstotkov BDP letno, a predvsem zaradi povečanja BDP, je opozorila članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič. Po njenem mnenju se ne bi smeli zadovoljiti le z izpolnjevanjem tega pravila: »To pravilo namreč v dobrih časih dovoljuje procikličnost fiskalne politike, saj se delež dolga lahko zadostno znižuje že zaradi višjih stopenj rasti BDP. V slabih časih bo nato, če dolga ne bomo znižali na raven pod 60 odstotkov BDP, potrebno nadaljnje zniževanje, kar bo zahtevalo varčevalne ukrepe.«
Fiskalni svet sicer opozarja, da se vladni predlog za spremembo okvira javnih financ nanaša le na leto 2019, tako da ne nakazuje usmeritev fiskalne politike za naslednjih nekaj let, kot to predvideva zakonodaja.
