Sprti strani v Jemnu sta se pod pokroviteljstvom Združenih narodov na pogajanjih v Rimbu na obrobju Stockholma dogovorili za prekinitev spopadov v okolici strateško pomembnega pristanišča Hudajda ob Rdečem morju, ki ga nadzorujejo uporniški Hutiji, ter za obojestranski umik tam nameščenih čet. Po navedbah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa bodo okvir za politična pogajanja med mednarodno priznano jemensko vlado, ki jo v štiriletni vojni podpira arabska koalicija pod savdskoarabskim vodstvom, ter Hutiji z na zahodu močno kritiziranim zaledjem Irana začrtali v naslednjem krogu pogajanj, predvidoma takoj po novem letu. Povedal je, da bodo imeli Združeni narodi glavno vlogo v pristanišču, ki je življenjskega pomena pri oskrbi prebivalcev Jemna na območjih pod nadzorom Hutijev z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in zdravili.
Martin Griffiths, posebni odposlanec ZN za Jemen, je v podrobnejši predstavitvi dogovorjenega premirja dejal, da se bodo oborožene enote v nekaj dneh umaknile iz pristanišča, nato pa tudi iz mesta. Umik bo potekal pod nadzorom posebnega koordinacijskega odbora pod vodstvom ZN in s predstavniki obeh strani.
Umik vojske iz pristanišč
Griffiths je še povedal, da je dogovorjen tudi umik hutijskih borcev iz bližnjih pristanišč za sprejem žit in nafte Salif in Ras Isa, in sicer v naslednjih treh tednih, v vsa tri pristanišča pa bodo nameščeni mednarodni opazovalci. Hutijska delegacija se je tudi strinjala, da Združeni narodi opravljajo varnostne preglede na letališču v Sani, ki je pod njihovim nadzorom in naj bi ga znova odprli za letalski promet. Sprti strani sta sprejeli tudi premirje pri Tajzu, tretjem največjem mestu v državi, ki jo državljanska vojna pretresa od leta 2015.
Po dveh letih vendarle preboj
Tokratna pogajanja so bila prva po letu 2016 v Kuvajtu, kjer po treh mesecih niso dosegli nikakršnega napredka, ter po propadlem jesenskem poskusu, da bi delegaciji jemenske vlade in Hutijev sedli za pogajalsko mizo v Ženevi. V Švico z izgovorom na nesprejemljive savdskoarabske pogoje ni pripotovala hutijska delegacija. Mednarodno politično ozračje se je opazno spremenilo po umoru disidentskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu, ki je med drugim postavil v ospredje tudi vojno in posledično grozljivo humanitarno krizo v Jemnu ter okrepil pritisk ne le na tam sprte strani, ampak tudi na Riad, v veliki meri odgovoren za popolno sesutje sosednje države.
»Gre za manjši preboj,« je stockholmski dogovor za Reuters zadržano komentirala Elizabeth Dickinson, izvedenka za Arabski polotok pri International Crisis Group. Dodala je, da je Riad zavzel trše stališče do jemenske vlade, ki jo je do nedavnega brezpogojno podpiral in v svojem posredovanju proti Hutijem v Jemnu po mnenju mednarodnih humanitarnih organizacij zagrešil tudi več vojnih zločinov. Drugače meni zunanji minister Združenih arabskih emiratov Anvar Gargaš, ob savdskoarabskem in britanskem kolegu udeleženec sestanka na Švedskem. Dejal je, da gre za pomemben napredek, in ga pripisal močnemu pritisku arabskih koalicijskih sil v obkolitvi Hudajde. Drugi opazovalci so kot simboličen premik v do zdaj izključujočih se ciljih nosilcev sektaškega spora v Jemnu ocenili že današnji stisk rok delegacij sprtih strani.
