Prvi mož ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po današnji seji sveta banke dejal, da so napoved gospodarske rasti oklestili zaradi negotovosti v območju z evrom in zunaj njega. Za letošnje leto tako ECB pričakuje 1,9-odstotno rast, medtem ko je prej menila, da bo ta dvoodstotna. Za prihodnje leto pa so napoved znižali iz 1,8 na 1,7 odstotka. Leta 2021 so bo gospodarstvo območja z evrom po napovedih banke okrepilo za 1,5 odstotka. Tveganja se po besedah Draghija povečujejo, so pa tista, ki zadevajo območje z evrom, po oceni prvega moža ECB na splošno gledano še vedno uravnotežena. "Kljub temu pa se tveganje preveša v negativno smer," je opozoril in med drugim izpostavil stalne negotovosti, povezane z geopolitičnim dogajanjem, protekcionistične grožnje in ranljivost razvijajočih se trgov.
Evropska centralna banka po Draghijevih besedah pričakuje, da se bo inflacija prihodnje leto ustavila pri 1,6 odstotka, leta 2021, pa naj bi bila 1,8-odstotna. Za leto 2020 napoved inflacije ostaja nespremenjena pri 1,7 odstotka.
Glede programa odkupovanja obveznic je Draghi dejal, da je ta zdaj eden od standardnih orodij, ki ga lahko uporabimo kadarkoli. Program odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu je sicer ECB začela izvajati marca 2015, da bi povečala razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu v boju proti deflacijski nevarnosti. Program se je začel z mesečnimi odkupi v višini največ 60 milijard evrov, marca 2016 se je nato zgornja meja zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 se je spet spustila na 60 milijard, z letošnjim letom pa je najprej upadla na 30 milijard evrov, oktobra pa na 15 milijard evrov.
Spremembe so že nekaj časa napovedovali
Svet ECB je sicer že nekaj časa napovedoval, da bo z novim letom neto nakupov obveznic konec. V okviru programa so ECB in nacionalne centralne banke v območju evra do konca novembra odkupile skupno za skoraj 2600 milijard evrov vrednostnih papirjev.
Denarna politika pa tudi po današnji seji sveta ostaja spodbujevalno naravnana. ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere. Svet ECB na današnji seji ni posegal v obrestne mere. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.
Ponovil je pričakovanja, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod dva odstotka, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.
