Kitajske oblasti so aretirale drugega kanadskega državljana zaradi suma ogrožanja nacionalne varnosti, potem ko so kanadske oblasti na zahtevo ZDA pridržale visoko uslužbenko kitajskega tehnološkega velikana Huawei. Očitno gre za odgovor Pekinga Kanadi, od katere zahteva, da takoj izpusti 46-letno Meng Wanzhou, finančno direktorico Huaweija, ki so jo ob prihodu v Kanado pridržali 1. decembra. V torek jo je sodišče v Vancouvru izpustilo proti plačilu 6,6 milijona evrov varščine in ji odvzelo potne liste, dokler ne preuči ameriške zahteve za izročitev, ki je povezana z obtožbo o kršenju sankcij proti Iranu.
Organiziral poti v Severno Korejo
Drugi aretirani Kanadčan na Kitajskem je Michael Spavor, ki vodi neprofitno organizacijo za kulturne, turistične in poslovne stike s Severno Korejo. Posebej je bil znan, ko je v letih 2013 in 2014 organiziral pot nekdanjega ameriškega košarkarskega zvezdnika Dennisa Rodmana v Severno Korejo, kjer se je srečal z voditeljem Kim Jong Unom, kar je bilo še precej pred letošnjim poskusom odmrznitve odnosov med Pjongjangom in Washingtonom. Prijatelji so izrazili precejšnje začudenje nad aretacijo Spavorja, ki dela na severovzhodu Kitajske in naj ga politika niti ne bi preveč zanimala.
Na Kitajskem so ta teden aretirali tudi kanadskega državljana Michela Kovriga, nekdanjega diplomata, ki dela za organizacijo International Crisis Grup (ICG). Ta svetuje vladam in organizacijam glede preprečevanja in reševanja konfliktov. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lu Kang je dejal, da so ga aretirali, ker ICG ni prijavljen na Kitajskem. V organizaciji so to potrdili in povedali, da so pisarno na Kitajskem zaprli leta 2016, delujejo pa v Hongkongu, ker so pravila drugačna. Kovrig je od tam večkrat potoval na Kitajsko in po besedah predstavnikov organizacije nikoli ni imel težav.
Kang s kitajskega zunanjega ministrstva je potrdil, da so oba aretirali pred štirimi dnevi, in dodal, da je šlo za »nujni ukrep«.
Opazovalci menijo, da gre za povračilno potezo Pekinga proti Ottawi, dodajajo pa še opažanje, da se tako Spavor kot Kovrig ukvarjata s Severno Korejo in da Peking morda pošilja tudi sporočilo, da na svojih tleh ne bo več dovolil neomejenega dela tujih predstavnikov v povezavi s to državo. Obenem vidijo aretacijo Mengove kot obremenilno za razreševanje ameriško-kitajskega trgovinskega spora, ki je dobilo nekaj zagona pred dvema tednoma na vrhu skupine G20 v Argentini.
Trump spravil v zagato Kanadčane
Kanada ob pritiskih Kitajske za izpustitev finančne direktorice Huaweija pojasnjuje, da ni imela izbire in je nalog za aretacijo morala izpolniti. Oblasti v Ottawi skušajo zagotoviti, da ni šlo za politično dejanje, toda pritisk Pekinga bo očitno še naraščal.
Vmes se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump in dejal, da je morda pripravljen posredovati v imenu Mengove, če bi to pomagalo rešiti trgovinski spor s Kitajsko ali če bi služilo nacionalni varnosti. S tem je spravil v zagato Kanadčane, ki zagotavljajo, da so ravnali strogo po pravilih in brez političnih prizvokov. Temu primeren je bil tudi odgovor, ki ga je Trumpu poslala kanadska zunanja ministrica Chrystia Freeland. »Naši partnerji ne bi smeli politizirati procesa izročevanja oseb ali ga uporabljati za kar koli drugega kot iskanje pravice in uveljavljanje vladavine zakona,« je dejala.
