Z deklaracijo, ki obsega 20 strani, med drugim podpirajo »prizadevanja za soglasje o spremembah ustave in volilnega zakona BiH, ki naj bi zagotovile harmonizacijo odnosov med tremi narodi in enakopravnost državljanov ter enostavnost, transparentnost, lažje upravljanje in ekonomičnost notranje ureditve BiH«.
Prav tako pozivajo hrvaške državne institucije, da še naprej podpirajo nujne zakonske spremembe v BiH ter okrepijo pomoč institucijam hrvaškega naroda v BiH.
Predlagatelj deklaracije in predsednik saborskega odbora za Hrvate zunaj Hrvaške Božo Ljubić (HDZ) je spomnil, da Hrvaška kot podpisnica daytonskega sporazuma mora posredovati v BiH zaradi kršitev tega sporazuma, ki jih vidi v neuveljavitvi odločitve ustavnega sodišča BiH o spremembah volilnega zakona.
Kot je dodal, je Hrvatom v BiH treba omogočiti izbiro predstavnikov vseh treh konstitutivnih narodov, ter zavrnil očitke, da so razlog za razpravo izidi letošnjih volitev v BiH, kljub temu da so kazali na »neenakopraven položaj Hrvatov v BiH«. Ljubić je bil izvoljen v hrvaški sabor v posebni volilni enoti za hrvaško diasporo.
Hrvaški državni vrh nezadovoljen
Hrvaški državni vrh je nezadovoljen, ker je bil za hrvaškega člana predsedstva BiH izvoljen Željko Komšić, za katerega so večinoma glasovali Bošnjaki in ne Hrvati.
Iz največje opozicijske stranke SDP so ocenili, da je deklaracija posledica dejstva, da je bil na volitvah v BiH izvoljen Komšić in ne kandidat HDZ Dragan Čović. Kot je opazil poslanec Nenad Stazić (SDP), pobude za deklaracijo ni bilo, ko je po enakih volilnih pravilih na volitvah leta 2014 v BiH zmagal Čović. Predsednik SDP Davor Bernardić je dejal, da je edini cilj deklaracije pridobitev glasov Hrvatov v BiH za HDZ.
Deklaracijo je ostro kritizirala poslanka opozicijske stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) Vesna Pusić, ki je tudi ocenila, da dokument govori »samo o HDZ v BiH«, ne pa tudi o Hrvatih v Republiki srbski, Sarajevu ali Hercegovini. »Gre za neposredno vmešavanje v notranje zadeve BiH,« je dejala nekdanja hrvaška zunanja ministrica.
Tudi opozicija na desni sredini in desnici je v skladu s svojimi političnimi prepričanji kritizirala deklaracijo. Poslanec stranke Most Božo Petrov meni, da je deklaracija »topla nota podpore in nič več«. Predsednik Mosta meni, da si mora Hrvaška še bolj prizadevati za zaščito Hrvatov v BiH, izvolitev Komšića pa je ocenil kot »neustavno«.
Podobno menijo tudi na parlamentarni skrajni desnici, ki med drugim navaja, da gre za »kamilično deklaracijo« ter da je »edina rešitev za hrvaški narod ustanovitev tretje entitete«.
Kljub ostri razpravi v HDZ pričakujejo konsenz vseh političnih strank glede sprejetja deklaracije, o kateri naj bi glasovali v petek.
