Nov dan, nova brexitska drama, ki se je zavlekla v večerne ure. Britanska konservativna stranka je sinoči glasovala o zaupnici premierki Theresi May na čelu stranke in s tem vlade. In ji jo izrekla. Mayeva je za izid tajnega glasovanja po neuradnih navedbah izvedela ob 20.27 po lokalnem času, četrt ure po tistem, ko se je z glasovanja nasmejana vrnila v premierski urad na Downing Streetu 10. Uradno so izid objavili šele ob 21. uri: 200 glasov podpore, 117 glasov nezaupanja.
Glasovanje o nezaupnici je pisno zahtevalo najmanj 48 konservativnih poslancev, kar je zahtevano število za izrekanje poslancev o vodji stranke. Če bi nezaupnico izglasovali, bi morala Mayeva odstopiti tudi s položaja premierke.
Pravila konservativcev določajo, da zdaj dvanajst mesecev ne more biti nove nezaupnice Mayevi v stranki.
Medtem ko so bili Mayeva in njeni privrženci zadovoljni z izidom glasovanja (dobila je 83 poslanskih glasov večine), je eden njenih najsrditejših kritikov in brexitirjev Jacob Rees-Mogg dejal, da je to zanjo strahoten izid, in jo pozval, naj odstopi.
Napovedala odstop pred volitvami leta 2022
Mayeva je naredila vse za to, da bi preživela glasovanje. Tik pred glasovanjem je poslancem zagotovila, da bo odstopila pred naslednjimi rednimi volitvami, ki so predvidene maja 2022, moledovala pa je za to, da ona izpelje brexit. Še pred objavo glasovanja so se pojavile kritike predsednika odbora 1922 Grahama Bradyja, ki ima glavno besedo pri organiziranju glasovanj o nezaupnici premierjem in volitvah novih voditeljev. Bradyja so kritizirali, ker je Mayevo o tem, da se je nabralo 48 pisnih zahtev za glasovanje, obvestil v torek malo pred polnočjo, drugič pa zato, ker je v taki naglici organiziral glasovanje. Njeni kritiki so imeli veliko manj časa, da se pripravijo nanj, kot ga je imela premierka.
Bitko za politično preživetje je Mayeva začela s staro taktiko, očitno dobro pripravljena, saj jo je prej ko slej pričakovala, pred Downing Streetom 10. Ta taktika je utrujajoče ponavljanje vsega, kar smo slišali že neštetokrat. »Na glasovanju (o nezaupnici) se bom bojevala z vsem, kar imam,« je sporočila Mayeva, ki je članica konservativne stranke več kot štiri desetletja. Začela je kot aktivistka in svetnica, nadaljevala kot poslanka, ministrica v senci, notranja ministrica in na koncu premierka. Na oblast jo je julija 2016 prinesel brexitski referendum, potem ko je zaradi njegovega izida odstopil premier David Cameron. Čeprav je bila proti brexitu, je kmalu začela ponavljati, da bo brexit uspeh.
Dobri dve leti kasneje, ko se je prelevil v zmešnjavo, in samo tri dni po tistem, ko je dramatično odpovedala parlamentarno glasovanje o »njenem brexitu«, kot v Britaniji pravijo osnutku sporazuma o britanskem umiku iz EU, se je danes soočila s podobno usodo kot edina britanska premierka pred njo, Margaret Thatcher, ki so se je konservativci sami iznebili, a po desetih letih.
Strašenje s posledicami zamenjave na vrhu
»Če bi zdaj spremenili vodstvo konservativne stranke, bi ogrozili prihodnost naše države in ustvarili negotovost v trenutku, ko si to lahko najmanj privoščimo. Novi voditelj ne bi mogel biti na položaju do zakonskega skrajnega roka, ki je 21. januar. Volitve voditelja bi prinesle tvegan nadzor nad brexitskimi pogajanji opozicijskim poslancem v parlamentu. Novi voditelj ne bi imel časa za nova pogajanja o umiku iz EU in spraviti skozi parlament ustrezno zakonodajo do 29. marca (predvideni dan formalnega odhoda iz EU). Eno njegovih prvih dejanj bi bilo podaljšanje ali preklic 50. člena, odložitev ali celo ustavitev brexita…« je dejala Mayeva in očitno prestrašila več kot dovolj konservativnih poslancev. Ti se bojijo tudi predčasnih volitev, na katerih bi pogoreli. Odstop Mayeve bi jih gotovo sprožil. Prav vsi ministri so ji pred glasovanjem izrekli lojalnost, čeprav imajo najmanj štirje premierske ambicije. Zunanji minister Jeremy Hunt, ki je eden od njih, je bil najglasnejši, rekoč, da je z Mayevo za krmilom vlade najbolj verjetno, da bo Britanija 29. marca dejansko zapustila EU. Predstavnik konservativne stranke je dejal, da glasovanje o nezaupnici Mayevi ni glasovanje o tem, kdo naj vodi stranko na naslednje volitve (predvidene za leto 2022), ampak o tem, ali je zdaj pravi trenutek za spremembo na vrhu.
Premierkini brexitski problemi ostajajo
Izglasovanje nezaupnice bi marsikaj spremenilo. Pokopalo bi ne samo njo, ampak tudi njen brexit in morda tudi celoten brexit. Izglasovanje zaupnice ne pomeni, da bo njen brexit preživel, saj je zaradi njega za nezaupnico glasovalo 117 njenih poslancev. Glede brexita so Britanci tam, kjer so bili pred današnjo dramo: v brexitski zmešnjavi in izpostavljeni njenim novim poskusom, da izsili sprejem svojega brexita v britanskem parlamentu, morda z nekaj več pomoči iz Bruslja. Zaradi obljube o odstopu pred naslednjimi volitvami je izgubila veliko avtoritete. Zdaj pričakujejo, da se bo Mayeva udeležila današnjega vrha EU v Bruslju in tam poskusila prepričati kolege, naj spremenijo osnutek brexitskega sporazuma, ki so ga sami že potrdili pred dvema tednoma in pol. V Britaniji ga imajo tako zagovorniki kot nasprotniki brexita za nekaj veliko slabšega od članstva. V EU sta se prva oglasila irski premier Leo Varadkar in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker ter dejala, da je obstoječi sporazum »uravnotežen kompromis« in »najboljši možen izkupiček pogajanj«. Mayeva je zdaj eno leto imuna za ponovitev glasovanja o nezaupnici v svoji stranki, ne pa v parlamentu, v katerem se povečuje pritisk opozicijskih strank na vodjo laburistov Jeremyja Corbyna, naj sproži nezaupnico v parlamentu.
