Bivši Trumpov odvetnik Michael Cohen je konec prejšnjega meseca na sodišče vložil prošnjo za oprostitev morebitne zaporne kazni na podlagi sodelovanja v preiskavi posebnega preiskovalca ruske afere Roberta Muellerja. Vendar se tožilci s tem niso strinjali in so zahtevali primerno strogo kazen za dejanja, ki jih je priznal, potem ko je svoji stranki odrekel lojalnost. Sodišče je danes odločilo, da mora za zapahe za tri leta.
Osem obtožnic proti Cohenu je zajemalo utajo davkov, kršenje zakonodaje o financiranju volilnih kampanj, laganje finančnim ustanovam in druge finančne malverzacije, nepovezane z Muellerjevo preiskavo, zato so njegov primer prevzeli newyorški zvezni tožilci. Preobrat se je zgodil konec minulega tedna, ko si je v pričakovanju današnjega izreka kazni Cohen poskušal rešiti kožo s še enim priznanjem, in sicer, da je lagal o Trumpovih nepremičninskih poslih v Rusiji. Lani je namreč še iz lojalnosti do dolgoletnega klienta in zdaj predsednika na zaslišanju pred senatnim odborom potrjeval Trumpove navedbe, da po januarju 2016 ni imel nikakršnih interesov v Moskvi, zdaj pa je povedal, da so pogajanja o omenjenih poslih potekala še pet mesecev pred volitvami.
Preiskava, ki se vleče vse od Trumpove izvolitve in je ameriške davkoplačevalce stala več deset milijonov dolarjev, po oceni Marka Warnerja, vodilnega demokrata v senatnem odboru za obveščevalne zadeve, vsake toliko izbeza na plano koga iz Trumpovega kroga s priznanjem, da je lagal o predsednikovih predvolilnih povezavah z Rusijo. Sam Mueller pa je pred današnjo razsodbo poslal v javnost sporočilo, da so zaslišanja Cohena postregla z »uporabnimi informacijami«, pri čemer pa se ni odzval na pozive, da z njimi seznani ameriško javnost, ki bi po mnenju nekdanjega predsednika spodnjega doma kongresa Newta Gingricha morala vedeti, kakšna barantanja so v ozadju preiskave.
Pozornost se obrača k Manafortu
Cohen je danes po izreku triletne zaporne kazni, ki naj bi jo začel prestajati marca, izjavil, da sprejema vso odgovornost za svoja dejanja v času, ko je bil Trumpov pravni zastopnik. Za priznana kazniva dejanja, med njimi plačilo molka pornografski igralki Stormy Daniels in Playboyevi zajčici Karen McDougal o spolnih aferah s Trumpom, da ne bi ogrozili njegove predsedniške kandidature, mu je grozilo pet let zapora. Sodelovanje z Muellerjem, potem ko je še poleti zatrjeval, da bi se za Trumpa dal tudi ustreliti, torej le ni bilo povsem brez haska. Vprašanje ostaja, kaj lahko posebnemu preiskovalcu v prihodnje še ponudi, potem ko je pred obsodbo zanikal, da se je preiskovalcem povsem odprl. Dejstvo pa je, da se zanka okoli predsednika zaradi zdaj jasne povezave s kršitvami zakona o financiranju volilnih kampanj zateguje.
Danes izrečena kazen k razmisleku sili tudi drugega Trumpovega tesnega sodelavca, ki zdaj sodeluje z Muellerjem, Paula Manaforta, šefa njegove volilne kampanje. Slednjega po avgustovski obsodbi februarja čaka izrek kazni in nato še dodatna sojenja. Z lažmi, v katere se zapleta, izgublja verodostojnost, bi se pa znal reševati prav z razkrivanjem še neznanih Trumpovih skrivnosti.
