Vrhovni sodnik kanadske province Britanska Kolumbija William Ehrcke je ugodil želji 46-letne glavne finančne direktorice kitajskega Huaweija Meng Wanzhou in odobril njeno izpustitev iz pripora po plačilu varščine v višini 10 milijonov kanadskih dolarjev (6,6 milijona evrov). Mengova je morala kanadskim oblastem predati tudi svoj potni list, dovoliti 24-urni nadzor in sprejeti prepoved zapuščanja enega od svojih domov v Vancouvru med 23. in 6. uro. Poleg tega so ji okoli gležnja namestili elektronsko napravo za sledenje.
Vse to kaže, da napetosti po njeni aretaciji 1. decembra še ni konec. Ehrcke je sporočil, da imajo ameriške oblasti od aretacije 60 dni časa, da uradno vložijo zahtevo za izročitev. Prvo zaslišanje o morebitni izročitvi pa bi bilo 6. februarja.
Če bi Kanada ugodila zahtevam ZDA, bi Mengovo lahko čakala tudi do 30-letna zaporna kazen. Razlog? Ameriškim bankam naj bi lagala, da je Huawei prodal hongkonško podjetje SkyCom, ki je med letoma 2009 in 2014 sodelovalo z iranskim mobilnim operaterjem, mu prodajalo telekomunikacijsko opremo z ameriškimi komponentami in s tem kršilo ameriške sankcije zoper Iran.
Kitajci očitajo namerno oteževanje Huaweijeve rasti
Čeprav imajo ZDA morda legitimen razlog za pregon Mengove, se aretacija ne bi mogla zgoditi v bolj občutljivem trenutku. Na isti dan sta namreč predsednik ZDA Donald Trump in kitajski kolega Xi Jinping ob robu vrha G20 v Buenos Airesu podpisala 90-dnevno premirje v trgovinski vojni med državama. Tudi če je bila aretacija Mengove naključje, na Kitajskem tega nikakor ne verjamejo in sumijo, da gre za nov poskus oteževanja prodora njihovim podjetjem na nove trge. Tudi v tem je nekaj resnice.
Huawei je bil še relativno neznano podjetje, ko so iz ZDA prihajala svarila, predvsem državam zaveznicam Nata, naj ne uporabljajo Huaweijevih komunikacijskih storitev zaradi skrbi, da bi s tem ključno infrastrukturo predali v roke državi, ki ni del zavezništva. V ZDA so nedavno prepovedali tudi prodajo Huaweijevih pametnih telefonov, ki po prodaji zaostajajo zgolj še za Samsungom. Za nameček so v ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji prepovedali tudi Huaweijevo sodelovanje pri izgradnji tamkajšnjih omrežij 5G.
V ZDA med razlogi za nezaupanje navajajo povezave med vodstvom podjetja in kitajskim političnim vrhom. Ustanovitelj in predsednik Huaweija Ren Zhengfei je bil namreč nekoč častnik kitajske ljudske armade. Zaplet z aretacijo Mengove je še toliko hujši, saj je kitajska direktorica Renova najstarejša hči. Podatek je Mengova, ki je prevzela materin priimek, dolgo skrivala, a je pred leti vseeno prišel v javnost.
Interes za končanje spora obstaja na obeh straneh
Kitajska ni dolgo čakala s svojimi potezami. Nekaj ur pred odobritvijo varščine so na Kitajskem aretirali nekdanjega kanadskega diplomata Michaela Kovriga, ki je danes višji svetovalec možganskega trusta Mednarodna krizna skupina (ICG). Še pred tem je sodišče ugodilo ameriškemu podjetju Qualcomm, ki je v patentnem sporu z Applom, in izreklo začasno prepoved prodaje več modelov iphonov na Kitajskem. Kljub prepovedi so iz Kitajske danes prišle novice, da je v tamkajšnjih Applovih trgovinah prodaja tekla dalje, saj da jih o prepovedi ni nihče obvestil.
Kitajska se dobro zaveda svojega vse pomembnejšega trga in zmožnosti, da zada hud udarec ameriškim tehnološkim podjetjem. Apple naj bi na Kitajskem ustvaril 20 odstotkov vseh svojih globalnih prihodkov. Izguba takšnega trga nikakor ni mačji kašelj. Po drugi strani pa je tudi Kitajska močno vezana na Apple, ki v vsej proizvodni verigi in prodaji zaposluje 4,8 milijona Kitajcev oziroma okoli 0,3 odstotka prebivalstva najštevilnejše države na svetu.
Interes, da se napetosti umirijo, torej obstaja na obeh straneh, težko pa bi rekli, da so k umiritvi strasti pripomogle zadnje izjave Donalda Trumpa. Ta je dejal, da bi bil pripravljen v dogajanje glede zahteve po izročitvi Mengove poseči, če bi se to izkazalo kot koristno za ugoden trgovinski sporazum s Kitajsko. Izjava ponuja nevarno interpretacijo, da bi aretacija Mengove lahko bila zgolj pogajalska poteza.
