Gre za parcelo, ki leži ob mestni vpadnici iz tržaške smeri, ob notranjem mestnem obroču, meri 86.000 kvadratnih metrov in je dostopna potnikom z železniške postaje ter z vseh prog mestnih in medmestnih avtobusov, lokacija sama pa je primerna tudi za parkirišče z več kot tisoč parkirnimi prostori ob mestnem obroču. V kompleksu Tobačna mesto pa v obnovljenih tovarniških zgradbah že uradujejo nekatere upravne enote. V neposredni bližini te parcele so tudi vladna palača, ministrstvo za zunanje zadeve in veleposlaništva.
Vsekakor je ta parcela strateško in razvojno pomembna za glavno mesto in jo je kot tako skrajno nespametno prodajati. Prav zato prodaja te parcele ni le občinska, pač pa tudi državna zadeva.
To je idealna in zadnja možnost za ureditev mestnih služb in državnih upravnih enot v sklopu kompleksa Tobačna mesto, pod eno streho skoncentriranih na strateškem mestu, lahko dostopno občanu in državljanu od koder koli, ne glede na to, ali uporablja javni potniški promet ali osebni prevoz. Ureditev je tudi ekonomsko upravičena, saj se poslužuje modernega sistema gradnje in tehničnih zahtev za ureditev funkcionalnih uradniških površin.
Ker MOL načrtuje preureditev in dogradnjo Mahrove hiše za preselitev le enega dela svojih služb, je to izjemna priložnost, da se vse občinske službe preseli na preurejeno območje nekdanje Tobačne. Tako bi bile na enem mestu vse upravne (državne) službe in občinske. S tem bi ohranili tudi Vodnikov trg z njegovo tržno dejavnostjo, prav tako kulturno in arheološko dediščino. Gradnja garaže na območju osrednje ljubljanske tržnice je skrajno škodljiv projekt. O tem smo že velikokrat pisali in ponovno poudarjamo.
Projekt je sporen z vidika uničenja tržne dejavnosti, kulturne in arheološke dediščine. Če pogledamo škodo, ki je nastala pri gradnji garaže na Kongresnem trgu, bi bila škoda na področju Vodnikovega trga lahko celo večja. Posledice bi bile na tem prostoru še hujše, ker je prostor manjši in kulturno bogatejši. Zemljina grajskega hriba že zdaj drsi, kar lahko vidimo na pločniku ob cesti pred grajskim platojem. Vode z grajskega hriba bi morale spremeniti smer; ker bi jim bil garažni zid prepreka, bi poplavilo okoliške stavbe, niz hiš pod grajskim hribom, tudi semenišče in škofijo. Zaradi izkopa globoke gradbene jame bi popokale stene zidov okoliških stavb. Semenišče je kulturni spomenik državnega pomena, katerega stene so razpokane že od potresa leta 1895. Izkop jame bi povzročil dodatne razpoke, saj so dodatne razpoke nastale tudi ob gradnji Mesarskega mostu, enako tudi na Plečnikovih arkadah. Obstoj znamenitih Plečnikovih arkad bi bil ob gradnji garaže ogrožen, saj jih na eni strani izpodjedajo podzemni tokovi z grajskega hriba in Ljubljanica, na drugi pa bi bila gradbena jama. Vsaka razumna oseba si lahko predstavlja uničujoče posledice.
Mahrove hiše, skoraj dvesto let stare zgradbe nekdanjega hotela, ni ekonomsko preurejati v moderno administrativno zgradbo. Ne rešuje niti problema MOL z razpršenimi enotami in s tem zelo drage administracije, a povzroča dodatno obremenitev zdravju škodljivega onesnaženja zaradi povečanega števila avtomobilov – zaposlenih in strank – v samem osrčju mestnega jedra.
Ali ne bilo veliko bolje, da bi MOL 31,4 milijona evrov, namenjenih za garažo pod tržnico, ki po članku v Dnevniku več kot zadostuje za nakup kompleksa Tobačna mesto, uporabila za ureditev mestne in vladne administracije na enem mestu? Druge enake ali bolj primerne lokacije v Ljubljani ni. Za gradnjo kompleksa vladne in mestne administracije, ki se lahko ureja etapno, so prav gotovo možnosti pridobitve evropskih nepovratnih sredstev.
V primeru prodaje se sprašujemo, ali bi lastnica parcele tega izredno strateškega območja Tobačne postala tuja družba? Verjetno bi se zgodilo prav tako, kot je zapravljeno strateško zemljišče, na katerem naj bi tuji propadli investitor zgradil Emoniko, kar ovira oziroma celo onemogoča razvoj centralne železniške in avtobusne postaje in s tem našega glavnega mesta. Ali ni že samo izkušnja z Emoniko dovolj, da ne bi naredili še ene nepopravljive napake zaradi napačne odločitve?
Mag. Marinka Kurilić, Ljubljana
